“Zanimajo me skupnosti, ki jih uničujejo, ker so graditeljice mostov”

Piše: Mch

Fotografska razstava Monike Bulaj v Skladišču idej

V Skladišču idej, ki se nahaja na tržaškem nabrežju, je do 8. oktobra na ogled zanimiva razstava Geografie sommerse, ki v naš prostor prinaša sporočila posnetkov iz življenja nam oddaljenih skupnosti, ki jim trda prede. Gre za prikaz 104 povečanih črno-belih in barvnih fotografij, ki jih je izdelala v Trstu živeča poljska reporterka Monika Bulaj. Ta že vrsto let obiskuje manjšinske skupnosti in nomadska ljudstva v Vzhodni Evropi, Afriki, Aziji in na Bližnjem vzhodu.

Kot je razvidno iz posnetkov, ki imajo veliko sporočilno moč, skuša avtorica v svoj objektiv ujeti prizore, ki so tako ali drugače povezani z gojenjem duhovnih vrednot obiskanih skupnosti. Bulajeva, ki sodeluje tudi z National Geographicom, New York Timesom in The Guardianom, je po izobrazbi filologinja. Študirala je tudi antropologijo, filozofijo, teologijo, gledališče in ples. Pri ljudstvih in narodih, s katerimi stopa v stik, išče trenutke svetosti. Zanimata jo duhovna razsežnost človeka in njegova želja po religioznosti, nežnosti in dostojanstvu. Razstavo prireja deželna ustanova za kulturno dediščino FJk Erpac.

“Fotografije, ki so nastale v treh desetletjih delovnih potovanj, spoznanj, srečanj in izkušenj, pripovedujejo o skupnostih, ki bežijo pred norostjo vojn in drugim nasiljem, ter o raznih manjšinah, ki jim grozi izginotje,” je na odprtju razstave povedala Bulajeva in pripomnila, da se posveča tudi prikazu “pozitivnih zgodb”.

Fotografinja je v svojih delih pozorna do tradicije, ljudskih srečanj, glasbene in plesne dediščine mnogih skupnosti, katerih družbena struktura je krhka in zato ranljiva. Gre za stvarnosti, ki premorejo veliko znanja, iniciacijskih ritualov, receptov za preživetje, ustnega izročila itd. Ovekoveči družbene razmere skupnosti, ki jih preganjajo denimo talibani in druge diktatorske oblasti. “Zanimajo me skupnosti, ki jih uničujejo, ker so graditeljice mostov. V njih je veliko bolečine, a tudi mnogo upanja,” pravi Monika Bulaj in omenja Kitajsko, ki preganja kristjane in prepoveduje denimo tibetanskim menihom, da se med sabo srečajo in razpravljajo. Vpliv zahodnega sveta na druge kulture je prevelik, meni avtorica, “saj vodi v splošno poplitvitev”.

“Videla sem veliko samostanov, ki so jih bombardirali, ker v njih molijo in pojejo. Vsi samostani na obmejnih območjih Pakistana recimo so bili napadeni. Tudi v Kavkazu uničujejo avtohtono duhovnost območij in vsiljujejo kulture, ki tam niso zakoreninjene. Gre za uničevanje dediščine tisočletnih kultur, ki jih spremlja popolna tišina,” je obrazložila.

Na odprtju je reporterka tudi priznala, da izginjanje kultur šibkejših skupnosti sproža v njej jezo. Spomnila se je svojih poklicnih začetkov, ko je na Poljskem zbirala dediščino skupnosti rusinske manjšine, ki jih je Varšava po vojni preganjala. “Danes ni tam več nič,” je grenko ugotavljala in se hkrati spomnila kamnitega stebra pred cerkvijo v Albaniji, ki je naredil nanjo izreden vtis. “Od dotikov rok oseb, ki so skrivoma zahajali do stebrišča cerkve ponoči, saj je trd komunistični režim prepovedoval verske obrede, je bil docela odrabljen.” Pričal je o izredni verski vnemi ljudi. 

Razstava, za katero stane vstopnica osem evrov, je odprta od torka do nedelje med 10. in 19. uro.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme