Zamejski pečat na 61. bolonjskem knjižnem sejmu

Piše: MP Fotografije: Ksenija Brišar/STA

Na sejmu je bila letos častna gostja Slovenija

Prejšnji četrtek, 11. aprila 2024, se je v Bologni zaključil 61. sejem otroških knjig, na katerem je bila letos častna gostja Slovenija: potem ko je pred dobrega pol leta požela velik uspeh na prestižnem frankfurtskem sejmu, je zdaj dobila priložnost, da mednarodni javnosti predstavi še svojo bogato ustvarjalno tradicijo za otroke in mladino.

Na gostovanju v Bologni so glavno pozornost posvetili raznolikemu bogastvu slovenske ilustracije. Ilustratorska razstava z naslovom In kaj se je zgodilo potem?, ki namiguje na tipično vprašanje radovednih otrok, ko listajo po slikanicah, je s slavnostno otvoritvijo sejma v ponedeljek, 8. aprila, ob 10.30 odprla svoja vrata številnim književnim ustvarjalcem, prevajalcem, založnikom ipd. – bolonjski sejem, ki velja za najpomembnejši evropski sejem s področja otroške knjige, je namreč namenjen le strokovni javnosti.

Kljub temu pa je imela tudi širša publika iz Bologne in okolice številne priložnosti za srečanje s slovensko kulturo. Skozi celotno trajanje štiridnevnega sejma so se v raznih knjižnicah in knjigarnah po mestu zvrstili številni dogodki, na katerih so se slovenski pisatelji in ilustratorji srečali s svojimi mladimi bralci. V ponedeljek je na primer Anja Štefan v knjižnici Salaborsa otrokom predstavila svoje priredbe rezijanskih pravljic (ki so v italijanskem prevodu z naslovom Bestioline, vi saluto izšle pri založbi ZTT). V čudoviti dvorani iste knjižnice, ki stoji v samem srcu Bologne, je v sredo potekal celodnevni simpozij o dobrih slovenskih praksah pri spodbujanju vseh, zlasti pa najmlajših, k branju. Na njem sta sodelovala tudi knjižničarka NŠK Ivana Soban ter tržaški pesnik, pisatelj in predsednik društva Bralna značka Marko Kravos. Slednji se je po Bologni mudil še v četrtek, ko je skupaj z ilustratorjem Jurijem Devetakom nastopil v knjižnici Luigi Spina: tam so ju toplo sprejeli številni šolarji, ki so kljub stavki javnega prevoza pripešačili na dogodek, da bi prisluhnili predstavitvi njunega stripa Deva iz Devina.

Omenimo naj še nekaj dogodkov s sejemskega prizorišča, ki so jih sooblikovali Slovenci v Italiji. V sredo je bil Jurij Devetak med sogovorniki moderatorke Katje Stergar na predstavitvi slovenskih stripov, ki so bili pred kratkim prevedeni v italijanščino, Martina Kafol pa je s prevajalci in predstavniki italijanskih založb sodelovala pri okrogli mizi o prevajanju slovenske književnosti. Kafolova je bila skupaj s Patrizio Raveggi tudi v komisiji za bolonjski prevajalski natečaj In altre parole (Z drugimi besedami), na katerem sta letos izbirali najboljši prevod otroškega besedila iz slovenščine v italijanščino.

Na sejmu sta bili prisotni tudi slovenski založbi iz Trsta, Mladika in Založništvo tržaškega tiska: njune najnovejše knjige za otroke so bile razstavljene na slovenski nacionalni stojnici pod okriljem Javne agencije za knjigo. Stojnica je v teku sejma privabila veliko obiskovalcev, njihovi odzivi so bili pozitivni. Največ navdušenja je sprožila že omenjena ilustratorska razstava, tako z razstavljenimi deli kot s samo postavitvijo. Arhitektki Sara&Sara (Sara Badovinac in Sara Škarica) sta del razstave z dvanajstimi izpostavljenimi avtorji odeli v baldahin, ki sta ga poslikali Hana Stupica in Eva Mlinar, kar je sredi sejemskega vrveža ustvarilo intimno vzdušje. Med razstavljenimi deli so bile tudi ilustracije mladega Tržačana Jurija Devetaka, v priloženem katalogu, za katerega je strokovna komisija Javne agencije za knjigo RS izbrala skoraj šestdeset reprezentativnih slovenskih ilustratorjev, pa se je znašla še ena umetnica s te strani meje, Vesna Benedetič.

Od avgusta si bomo lahko razstavo ogledali tudi v Trstu. Mesto v zalivu bo takrat gostilo kongres Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme