Zamejska glasbena dediščina ni nikoli zaostajala za vseslovensko

Splošna zgodovina glasbe je predmet, ki ga morajo vsi učenci glasbenih šol obvladati; v njegov obseg pa ne morejo spadati podrobnosti o razvoju glasbe posameznih narodov, predvsem tistih, ki so se udeleževali evropskih in svetovnih gibanj izven referenčnih, glavnih središč. To velja na primer za Slovenijo, ki je v osrčju srednjeevropskih tokov razvila svojo umetniško ustvarjalnost pod vplivom nemškega, slovanskega in latinskega sveta. Na pobudo Glasbene matice je najnovejša, specifična raziskava na tem področju doživela izjemno uspešno predstavitev v Trstu.
Avtorica impozantnega monografskega dela, dolgo pričakovane, sodobne in ažurirane študije o zgodovini glasbe na Slovenskem, je glasbenica, znanstvenica, izredna profesorica na Akademiji za glasbo, zborovodkinja, izvedenka za stara glasbila in inštrumentalno dediščino na Slovenskem Darja Koter. Dragotin Cvetko je pred petdesetimi leti podpisal knjigo o zgodovini glasbene umetnosti na Slovenskem, v zadnjih desetletjih pa so znanstveniki in študentje glasbe pogrešali nov in dopolnjen pristop k snovi. Koterjeva je preučila obdobje od pomladi narodov 1848 do osamosvojitve Slovenije leta 1991, kar zgovorno poudarja željo po osvetlitvi kulturnih meja in značilnosti slovenskega čutenja in ustvarjanja. Razgledana avtorica je oblikovala svojo znanstveno pripoved z upoštevanjem družbenih, političnih, umetnostnih dejavnikov, ki soustvarjajo razvoj glasbene umetnosti skozi zgodovinske spremembe. Dvojna knjiga, ki jo je izdala Študentska založba, je zato in zaradi posebno prikupnega in preprostega posredovanja bogato dokumentirane snovi zanimiva in dostopna tudi nestrokovnjakom.
Ob branju knjige pride do izraza, kako je glasbena zgodovina Tržačanov, Goričanov in Benečanov trdno povezana in vključena v razvoj slovenskega glasbenega prostora. Nikoli ni zaostala in pravzaprav je v določenih obdobjih prevzela vodilno vlogo, kot velja na primer za pojav tržaške čitalnice (“ki je bila ob ustanovitvi edina med vsemi zares slovansko naravnana, saj je kot multinacionalna in panslovanska sredina poleg tržaških Slovencev združevala še Hrvate, Srbe, Čehe in druge Slovane ožjega prostora”) ali za avtorje, ki so se uveljavili v širšem, slovenskem in mednarodnem prostoru, kot so Marij Kogoj, Danilo Švara ali Pavle Merku'. Bralec bo lahko spoznal tudi veliko anekdot in dokumentov, ki bogatijo posamezna poglavja predvsem v zvezi s predstavitvami ključnih osebnosti, od rodoljubne pisateljice in skladateljice Josipine Turnograjske do bolj znanega Lucijana Marije Škerjanca, priljubljenih avtorjev zborovskih skladb in najbolj vidnih predstavnikov sodobnejših tokov, kot so bili člani skupine Pro musica viva, ki so v šestdesetih letih promovirali nove glasbene govorice.
Darja Koter je predstavila svojo monografijo na pogovoru, ki ga je Glasbena matica priredila v mali dvorani svojega nekdanjega sedeža, Narodnega doma, ob koncu vrste predavanj o zgodovini slovenske glasbe, ki so bila namenjena učnemu osebju šole.
PAL

GLASBENA MATICA / Predstavili so študijo muzikologinje Darije Koter

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme