Zakaj tako?

Piše: Jurij Paljk

Zasedanje deželne posvetovalne komisije

Deželna posvetovalna komisija je prejšnji teden še zadnjič zasedala v postavi, ki se bo v kratkem spremenila. Skupščina izvoljenih predstavnikov je namreč v novo komisijo izvolila tri nove člane, in sicer dolinskega župana Sandyja Kluna za Tržaško, doberdobsko občinsko svetnico Vlasto Jarc za Goriško in podžupana občine Dreka Miho Korena za Videmsko. Dosedanja zasedba posvetovalne komisije, mnenje katere je obvezno, ne pa obvezujoče, je ob prisotnosti resornega deželnega odbornika Robertija razpravljala o razdelitvi sredstev iz zaščitnega zakona za prihodnje leto. Gre za skupnih 10 milijonov evrov javnih dotacij, ki omogočajo delovanje primarnih ustanov, uporabo slovenščine v javni upravi ter razvoj videmskega območja. Pri splošni porazdelitvi sredstev ni prišlo do sprememb: primarne ustanove prejmejo 6 milijonov 100 tisoč evrov oz. 61 odstotkov celotnega zneska; za uporabo slovenščine v javni upravi bodo namenili 2,4 milijona evrov, za razvoj videmske pokrajine 500 tisoč evrov, milijon evrov pa bo za rezervo.

Dokajšnje presenečenje je prišlo v sklopu porazdelitve sredstev pod postavko založniška dejavnost v sklopu primarnih ustanov. Deželni odbornik Roberti je predlagal v primerjavi z lanskim letom 100.000 evrov manj za družbo PRAE, ki tiska Primorski dnevnik. Po njegovih besedah bo družba v naslednjem letu prejela višje dotacije iz zakona za tisk; na tak način bi več dotacij prejeli ZTT, Dom in naš tednik Novi glas. Pri glasovanju so se člani komisije razdelili, odbornikov predlog so naposled zavrnili z enim glasom razlike. Proti so glasovali Ksenja Dobrila, Livio Semolič, Luigia Negro, Monika Hrovatin in Maja Lapornik.

Za kratko izjavo o tem smo vprašali predsednika Sveta slovenskih organizacij Walterja Bandlja.

Zakaj je izvoljena članica SSO volila proti predlogu odbornika?

Najprej bi bilo treba vprašati predstavnike članice same. Se pa čudim, da je članica SSO volila proti predlogu deželnega odbornika, kajti to pomeni, da vsi ostali mediji ne dobijo tistih prispevkov, ki so zelo pomembni za nadaljevanje rednega načrtovanja in delovanja.

Zakaj pa ste vi volili za?

Zelo enostavno, posluževal sem se načela: odvzemi bogatašem in daj revežem. Glede na to, da je deželni odbornik Roberti predlagal, da bi Primorski dnevnik prejel še dodatnih 200.000 evrov ostanka prispevka državnega zakona za medije iz prejšnjih let, sem podprl predlog odbornika, da bi se Primorskemu dnevniku znižalo prispevek zakona 38/2001 za 100.000 evrov. Na tak način bi na koncu Primorski dnevnik vseeno prejel 100.000 evrov, drugi del prispevka pa bi lahko koristili tudi ostali slovenski mediji v FJK, ki so, menim, bistvenega pomena in so tudi žal pogosto zanemarjeni. Poleg tega je 100.000 evrov za Primorski dnevnik, katerega letna bilanca presega več milijonov, lahko zanemarljiva vsota, za druge medije pa je lahko tak prispevek res odločilen. Tudi zato se čudim, da se ostali člani komisije niso odločili podobno in so na tak način oškodovali ostale medije naše dežele. Naj sosedu krava crkne, bi se temu reklo. Škoda. Pri tem mnenju ostajam tudi po objavi križanke, v kateri sem bil v osmih letih prvič predstavljen!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme