Uvodnik

Zahtevamo preveč?

Piše: Danijel Devetak

O pravni zaščiti življenja in družine, demografski krizi in razvoju, politikah v korist družinam in rodnosti, pravicah otrok, zdravju in dostojanstvu ženske, pa tudi o “celostni človeški ekologiji”, lepoti poroke in drugih podobnih temah bo govor na Svetovnem kongresu družin, ki bo potekal od 29. do 31. marca v Veroni. Napovedanih je nad 70 govornikov, med njimi so italijanski ministri Salvini (podpredsednik vlade), Fontana (družina) in Bussetti (šolstvo), guverner Veneta Zaia, moldavski predsednik Dodon, madžarska ministrica Katalin Novak, osebnosti iz diplomatskega sveta, predstavniki italijanskih in mednarodnih organizacij, ki se borijo za življenje, proti splavu in evtanaziji, zastopniki različnih cerkva, pravniki, psihiatri, časnikarji, nogometaši itd. Dogodek odločno podpira liga, spodbudil ga je minister Lorenzo Fontana, ki izrecno želi, da bi “združili in povabili k sodelovanju voditelje, organizacije in družine, da bi potrdili, slavili in branili naravno družino kot edino stabilno in temeljno družbeno enoto”. Pokroviteljstvo sta dali tudi deželi Veneto in FJk, saj je nad kongresom navdušen tudi guverner Fedriga. Do manifestacije, ki jo je doslej v tujini organiziral IOF (International Organization for the Family združuje pro-life gibanja, ki so proti splavu, gejevski propagandi, razporoki itd.), bo v Italiji prišlo prvič, seveda zaradi politične klime, ki ji je naklonjena. Že napoved manifestacije pa je povzročila – še en – razdor tudi v vladni večini: Salvini je potrdil svojo prisotnost v Veroni, njegov kolega G5Z Di Maio pa je kongres označil za shod desničarskih bedakov. Drugi mož katoliške Cerkve, kard. Piero Parolin, je izrazil stališče Sv. sedeža, ko je izjavil, da se strinjajo z bistvom kongresa, ne pa z načinom; opozoril je na nevarnost strumentalizacije obravnavanih vrednot za politične cilje. Sami voditelji dogodka so namreč izrecno povedali, da bo šlo za srečanje ljudi, ki podpirajo pretežno ligo in ki bodo prav to gibanje tudi podprli na evropskih volitvah…
Kongres, ki se bo 31. marca končal z velikim pohodom za družino, je v državi zanetil tudi nasilen ideološki spor. In napetost raste iz dneva v dan. Družba je že spet razdeljena. Po robu so se postavili Demokratska stranka, Gibanje 5 zvezd, številne levičarske sile, feministke in seveda cela konstelacija LGBTQ, pa seveda glavni časopisi in drugi mediji, ki kar naprej izkrivljajo novice, netijo polemike in blatijo. Napadajo “ekstremistične težnje” teh, ki so proti splavu, napadajo, ker bo govor o obrambi življenja in družine, o tem, da je lepo imeti enega očeta in eno mater. Te teme so zanje ogabne, srednjeveške, obskurantistične, nazadnjaške, fašistične … Val sovraštva je žaljiv in obenem nevaren, saj se zdi, da bi najraje zanikali pravico svobodno izražati lastno mnenje. In vendar gre za vrednote, ki bi morale biti dobrine za vse: življenje, družina, svoboda. To so stebri italijanske demokracije in ustave, na katerih bi morali vsi skupaj graditi bolj človeško in pravično družbo. Ali ne?
Če so v demokratični družbi dovoljene t. i. parade ponosa, zakaj ne bi mogli manifestirati tisti, ki verjamejo, da je družina kot skupnost moža in žene bistvena družbena celica? Kdo določa, da so obramba življenja, tradicionalne družine in svoboda vzgoje nekaj nazadnjaškega, splav, t. i. nadomestno materinstvo (=maternica v najemu) ali gender indoktrinacija pa nekaj progresističnega? Zakaj bi se morali vsi strinjati s senatorko (!) Monico Cirinna’ (DS), ki je pred nekaj tedni z nasmehom na ustih manifestirala z lepakom, na katerem je pisalo “Dio patria famiglia che vita de merda”? (oprostite, če ga raje ne prevedem…) Z njim je v enem mahu užalila kar nekaj sodržavljanov, ne nazadnje domovino, ki jo “vzdržuje”.
Dejstvo je, da se politiki spet kregajo. Medtem izgubljamo dragocen čas: Italija je še vedno država, kjer se rojeva najmanj otrok na svetu. Potrebni bi bili konkretni ukrepi. Na Madžarskem imajo baby boom, ker so za družine z otroki predvidene primerne davčne olajšave; podobno se dogaja na Poljskem in v Rusiji. V Italiji družine še naprej “krvavijo”: ni razlike, če se dohodki porabijo za luksuzne počitnice ali za plenice… Malo bolje se kvečjemu imajo tisti, ki sobivajo ali so ločeni. Če pa se s kom poročiš in sešteješ dve plači, nobene podpore! Kako je mogoče reči, da je družina “problem” samo desnice ali samo levice? Ali družbena rast ni dobro vseh? Kaj lahko reši Evropo, če ne družine, ki še verjamejo v življenje?
Kako lepo bi bilo, ko bi politiki različnih taborov brez računice ali fige v žepu stopili skupaj, razglasili “premirje” in poskusili narediti, kar se še da, če se še da, proti umiranju naše družbe, ki jo povzroča umiranje družine!
Morda zahtevamo preveč?

27.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!