Zadružna kraška banka Trst Gorica je tudi lani dosegla ambiciozne cilje

Piše: Matej Caharija

POGOVOR Adriano Kovačič, predsednik upravnega odbora, in Emanuela Bratos, direktorica ZKB Ts Go

Zadružna kraška banka Trst Gorica je v lanskem letu dosegla dobre rezultate. Ko je izbruhnila pandemija, je njeni strukturi uspela skoraj čez noč prilagoditev novonastalim razmeram. Zadruga ZKB Ts Go šteje 3521 članov. V 14 podružnicah zaposluje 107 uslužbencev. Iz podatkov, ki jih je pred občnim zborom objavil bančni zavod, je ta lani ustvaril 1,045 milijona evrov dobička (pred obdavčitvijo). Skupne vloge so na letni ravni zabeležile izrazit porast (+7,9%), krediti prav tako (+8,4%). Ob tej priložnosti smo se pogovorili s predsednikom upravnega odbora Adrianom Kovačičem in direktorico Emanuelo Bratos.

Iz številk, ki jih boste predstavili na občnem zboru, izhaja, da se je ZKB v letu 2020, ki ga je zaznamovala pandemija, okrepila. Ali bi navedli dosežene rezultate?

Bratos: Banka je že od začetka lanskega leta ciljala na krepitev marž, povečanje posojil in skupnih vlog, torej produktivnosti celotne strukture ter osebja. Projekt rasti se je sicer začel že leto prej. Lani smo z uresničevanjem ambicioznih ciljev nadaljevali dokler ni marca vse zastalo in je bilo načrtovanje pravzaprav nemogoče. Naša matična družba Cassa Centrale Banca (CCB) je maja povabila vse banke, ki jo sestavljajo, naj spet preučijo proračun oz. plan za tekoče leto. Sledila je prilagoditev novim razmeram z znatnim znižanjem pričakovanih dosežkov. Temu navkljub smo konstantno zasledovali konec leta 2019 zastavljene cilje. Izkazalo se je, da smo mesece, ko smo lani mirovali, nadoknadili in tudi presegli cilje. Večji del lani dodeljenih posojil je izhajal iz običajnega poslovanja banke: od skupnih okrog 83 milijonov posojil, kolikor jih je  banka izdala, 8 milijonov je bilo »po dekretu.« Konstantna rast banke v zadnjih dveh letih je še najbolj razvidna iz grafa, ki prikazuje rast operativne vsote (posojil in vlog).

Kaj je botrovalo tolikšni rasti poslovanja banke?

Bratos: Recimo, da smo zelo jasno izpostavili, katere so bile naše kritične točke in nato na teh dosledno delali. Kot je izhajalo iz preverjanja dosežkov na osnovi kazalcev, s katerimi CCB ocenjuje delovanje včlanjenih bank, lahko rečemo, da je ZKB delno nazadovala glede poslovnega modela. Začrtali in pričeli smo z globoko reorganizacijo najprej mreže podružnic in naknadno še centralnih uradov banke. Sledilo je dosledno preverjanje ciljev, ki jih moramo dosegati. Nadzor nad našim poslovanjem izvaja tudi CCB. Na rast poslovanja banke je vplivala tudi precej močna pomladitev njenega kolektiva: v letu 2019 se je upokojilo 14 kolegov, v preteklih dveh letih smo pa zaposlili 10 uslužbencev. Banka je torej pridobila v reorganizaciji, doslednem preverjanju rezultatov in pomladitvi. Jasno je, da se je z večanjem operativne vsote povečal tudi zaslužek banke.

Ali so pri poslovanju banke razvidne posledice gospodarske krize, ki jo povzroča pandemija?

Bratos: Gospodarska kriza je v tem trenutku še znatno omiljena zaradi mnogih sprejetih ukrepov. Moratorije na posojila, ki še vedno trajajo, so v veliko pomoč podjetjem in fizičnim osebam, ki so v težavah zaradi dohodka. Dandanes ne vemo še, kako bo, ko bodo podjetja spet začela z izplačevanjem obrokov in vračanjem posojil za likvidnost. V kolikšni meri bodo podjetja, ki so mirovala, spet zagnala dejavnost? Pandemija sicer ni na enak način prizadela vseh gospodarskih sektorjev.

Ali vas morebitni scenarij dogajanja skrbi?

Bratos: Da. Tudi zaradi tega, ker po smernicah CCB, ki dejansko interpretira želje Evropske centralne banke (ECB), smo zavodi vabljeni k znatni okrepitvi kritja kreditnega portfelja, še predvsem nerednih kreditov. Tako smo večjo maržo, ki se je lani ustvarila zaradi višanja vsot, dodelili večjemu pokritju tega portfelja. Zelo pomemben je tudi podatek, da je lani naša banka v primerjavi z letom 2019 povečala kritje celotnega kreditnega portfelja s 50 na 59 %. Istočasno je pa znižala razmerje med krediti in nezdravimi krediti.

Kot ste omenili, je banka pred dvema letoma z vstopom v skupino CCB marsikaj pridobila. Kaj se je konkretno izboljšalo za stranke?

Bratos: Dejansko je ZKB Ts Go z vstopom v grupacijo znatno podkrepila ves sistem kontrol. Tovrstne preventivne kontrole dajejo strankam dodatna zagotovila, da banka deluje primerno in je solidna.

Kovačič: Zaupanje v banko se torej poveča, kar je še posebej važno, ko nastopijo krize, kot je bila tista leta 2008 in kasnejše. S ciljem zagotavljanja čim večjega zaupanja, se je vsa normativa, ki ureja delovanje bank, v minulih letih zelo poostrila. Tem novim izzivom in birokratskim zahtevam je banka lahko kos le, če ima za sabo zaledje večje skupine, kakršna je CCB. Samo delovanje banke se s članstvom v grupaciji ni spremenilo. Razlika je v tem, da CCB opravlja veliko operacij, katere smo pred tem morali izvajati sami. Kazalec, ki najbolj jasno prikazuje solidnost banke, je CET1, ki osvetljuje njeno kapitalsko ustreznost: banka lani ga je z 19% povečala na 21,36%. Sicer je pa celotna bančna skupina prva v Italiji, kar se tiče CET1. Tako stanje vsekakor daje večjo gotovost varčevalcem, komitentom in tudi članom.

ZKB Ts Go redno podpira delovanje društev in organizacij. Tako je storila tudi lani, ko je bilo njihovo delovanje zaradi pandemije delno okrnjeno, velja?

Kovačič: Tako je. Ta pomoč je ostala skoraj nespremenjena. Društvom, četudi katero ni delovalo, smo vseeno izkazali bližino za kritje fiksnih stroškov. O projektu Digitalna šola, prek katerega smo mnogo tabličnih računalnikov dali na razpolago manj premožnim družinam, je bilo že veliko povedanega. Banka je sodelovala pri raznih solidarnostnih akcijah na zdravstvenem in drugih področjih. Obseg teh podpor dokazuje, da je DNK našega zavoda ostal nespremenjen oz. se je prek članstva v CCB še ojačil.

ZKB se predstavlja kot banka, ki je izraz prostora, v katerem deluje. Katere so prednosti te krajevnosti v času, ki ga določa globalizacija?

Bratos: Če je poznavanje prostora, v katerem nekdo deluje, bistvenega pomena, to v prvi vrsti velja za banko. Naj navedem primer. ECB je od nastajajoče grupacije zahtevala, naj upravljanje nerednih kreditov poteka v centrali, v našem primeru v Trentu, a je CCB vztrajala in na koncu to tudi dosegla, da je upravljanje teh kreditov ostalo v včlanjenih bankah, saj bodo le-te, ker dobro poznajo svoje ozemlje, bolje nadoknadile neredne kredite v primerjavi z oddaljenim Trentom. Doseženi rezultati to le potrjujejo. Poznavanje prostora ima enako pomembno vlogo pri razvoju poslov banke.

Kovačič: Dodal bi, da imajo lokalne zadružne banke tako glavo, kot srce in roke v prostoru, v katerem delujejo. Čutijo torej utrip ozemlja, poznajo njegove pomanjkljivosti in vedo, katere zadeve je treba izboljšati oz. okrepiti. Ob obračunu poslovnega leta niso pomembne le številke, ki jih je ZKB Ts Go dosegla, ampak tudi dejstvo, da je vseskozi tesno sodelovala s Kmečko zvezo in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem. Podprli smo pobude, ki jih izvaja Agencija LAS Kras. Kot lokalna banka v sozvočju z drugimi akterji krajevnega razvoja nudimo torej ljudem in podjetjem kakovostnejši servis od tistega, ki bi ga nudili, če bi delovali sami. Naj pri tem omenim tudi našo socialno vlogo, ki je za nas prav tako pomembna. Ne verjamem, da obstaja še kaka druga gospodarska sredina, ki je v tem času tako kot naša banka zaposlila toliko novih slovenskih uslužbencev. Mladim drugače namenjamo pozornost tudi s štipendijami, podpiramo njihove najrazličnejše pobude in organizacije, kot je ZSŠDI in druge. ZKB Ts Go skratka živi in uspeva v prostoru, v katerem deluje, za naše ljudi. Naj spomnim tudi, da delujemo transparentno. Ne skrivamo se za zvenečimi slogani in lepimi številkami, saj točno povemo katere so naše prednosti in tudi naše eventualne pomanjkljivosti, ki jih sproti odpravljamo. Redko kdo prireja območna srečanja, kakršnega smo 16. aprila, na katerem smo, kot izhaja iz številnih odzivov, na poljuden način obrazložili naše dosežke. S tem smo ljudem vlili še dodatno zaupanje. To lahko stori samo majhna, krajevna in zadružna banka.

Preidimo k razvojni strategiji banke. Kaj ta predvideva? Načrtujete morda odprtje novih podružnic?

Bratos: Ravnokar pripravljamo strateški načrt banke za obdobje 2021-2024, ki ga iz leta v leto posodabljamo in hkrati podaljšujemo. Smernice razvoja predvidevajo kot doslej zasledovanje rasti poslovanja, nadzor kreditnega portfelja in izboljšanje razmerja med operativnimi stroški in maržo poslovanja. Strategija gre v smer tudi rasti števila članov, ki je za banko, kakršna je naša, izrednega pomena, kot tudi okrepitve prisotnosti v prostoru, v katerem delujemo. Vse podružnice smo tudi modernizirali. Lani smo dokončali projekt, ki je predvideval, da smo vse podružnice opremili s samopostrežnimi območji za pologe, čeke, itd. To je razbremenilo kolege, ki so doslej fizično delali na blagajni, in se po novem lahko posvečajo neposrednemu finančnemu svetovanju, kar predstavlja neprecenljivo dodano vrednost.

Kovačič: Spomnil bi, da so pretekla tri leta, odkar je prišlo do spojitve med ZKB in Zadružno banko Doberdob Sovodnje. Ciljev, ki smo jih takrat predstavili članom obeh bank, nismo le dosegli, temveč presegli. Na osnovi dosedanje strategije smo ojačili dosedanje strukture in ohranili isti način dela v vseh 14 podružnicah. V strateški načrt bomo vključili dve novi podružnici. Najprej je pa na vrsti rast poslovanja sedanjih podružnic.

Slovensko-italijanska meja, če odmislimo čas pandemije, je vse bolj prepustna. Ali ZKB Ts Go razmišlja o širitvi dejavnosti čez mejo ali drugam?

ZKB Ts Go že precej let zelo dobro sodeluje s Hranilnico in posojilnico Vipava, v kateri smo prvi delničar. Na slovenskem tržišču smo torej prisotni prek Vipave in seveda podružnic ob italijansko-slovenski meji. V Trstu, v katerem smo zgodovinsko prisotni, bomo ojačili delovanje obstoječih podružnic. Nato bomo ocenili, če so potrebne še druge. Večja nova odprtja trenutno niso predvidena.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme