“Zadovoljen, počaščen, 'kontent' sem, da sem med vami”

Piše: Kat

Gorica Prvi uradni obisk ministra Mateja Arčona

Prvi uradni obisk Mateja Arčona, novega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, je v petek, 17. junija, potekal v Gorici, v Trgovskem domu, kjer se je srečal s predstavniki Slovencev v Italiji. Pred srečanjem s časnikarji in nato še s predstavniki se je minister, v spremstvu državne sekretarke Vesne Humar in slovenskega konzula v Trstu Petra Goloba, mudil na sestanku za zaprtimi vrati, na katerem so sodelovali predsednik SSO Walter Bandelj, predsednica SKGZ Ksenija Dobrila, predsednik paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Marco Jarc, deželni svetnik iz vrst Lige Danilo Slokar, senatorko Demokratske stranke Tatjano Rojc pa je zastopal Rudi Pavšič.

Novi minister je časnikarjem obrazložil, da so se takoj lotili dela in začrtali več konkretnih ciljev ter pot do njihove uresničitve. Dogovorili so se o načinu dela, ki ga bodo v prihodnje uporabljali – srečevali se bodo na rednih mesečnih sestankih, če bo potrebno celo tedenskih – poudarek pa je bil predvsem na zagotovljenem predstavništvu v italijanskem parlamentu in stalnem predstavniku v deželni vladi. “Govorili smo tudi o Evropski prestolnici kulture in vlogi Slovencev v tem projektu. Želimo, da bi bili Slovenke in Slovenci po svetu naši največji promotorji,” je dejal minister, ki je napovedal ambiciozen projekt, in sicer organizacijo največjega srečanja Slovencev iz zamejstva, domovine in iz celega sveta ravno v Gorici in Novi Gorici leta 2025. Spregovorili so tudi o vlogi Benečije, gospodarskem razvoju in načrtih za prihodnost: “Te cilje bomo upešno uresničili predvsem zato, ker bomo določili prioritete.”

Ksenija Dobrila je izrazila svoje zadovoljstvo: “Minister je prikazal pragmatičen pristop, smernice na različnih področjih nam je dal že za poletje.” Poudarila je načrte na področju gospodarstva, slovenskega jezika, sistema izobraževanja in učenja slovenščine že od jasli naprej, govorili pa so tudi “o političnem zastopstvu Slovencev na vseh nivojih, od Rima do krajevne ravni. Cilji so opredeljeni, določiti moramo, kako jih bomo uresničili v naslednjih tednih, mesecih in vse do konca mandatne dobe vlade.”

Walter Bandelj je povedal, da se bodo kmalu posvetili projektom na področju gospodarstva in EPK 2025. Izrecno je omenil pomen slovenskih predstavnikov v državnih organih, na deželi in v posameznih občinah. “Veliko dela nas čaka predvsem na gospodarskem področju, v turizmu in na področju kulture, ki so za nas zelo pomembna,” je dejal Bandelj, ki je razložil, da so na sestanku posebno poudarili vlogo Benečije, “ozemlje, ki je lahko povezovalni člen s Slovenijo.” Dejal je, da nekatere ustanove, kot je npr. Slovensko deželno gospodarsko združenje, že opravljajo podrobne raziskave in analize ozemlja. “V Benečiji bi uresničili projekt, ki bi bil podoben tistemu v Porabju, kjer je bila narejena podrobna analiza, in določene smernice, nato pa so bila zagotovljena sredstva. Tudi za Benečijo moramo oceniti potencial in potrebe, za širše območje moramo opraviti celotno analizo in se nato dogovoriti, kako vložiti sredstva, naj bo to v turizem ali v kmetijstvo,” je napovedal minister in dodal, da bodo sredstva namenjena tudi projektom v zamejstvu in čezmejnim projektom.

Matej Arčon je za svoj prvi uradni obisk v novi vlogi izbral Gorico, saj bo to mesto imelo za Slovence v Italiji izreden pomen leta 2025, ko bosta Nova Gorica z Gorico Evropska prestolnice kulture. Glede skrbi, ki jih je ustvaril odstop Kaje Širok, saj je javni Zavod GO!2025 trenutno še brez direktorja, je minister časnikarje pomiril. “Zagotovo je to skrb, prepričan pa sem, da je na strani ustanovitelja dovolj odgovornosti, da bodo za to poskrbeli. Hkrati je odgovornost vlade ta, da se zavedamo, da EPK ni projekt samo dveh mest, ampak Slovenije kot take in tudi širše regije. Temu bomo dali posebno pozornost in zahtevali, da se stvari stabilizirajo in postavijo v pravo smer z zelo jasnimi cilji in projekti. Sledilo bo tudi primerno financiranje, ker kot vlada načrtujemo, da bi namenili bistveno več denarja, kot je bilo do zdaj obljubljeno,” je poudaril in dejal, da skušajo opredeliti način, kako vse slovenske organizacije v zamejstvu vključiti v ta projekt. Tudi Bandelj je prepričan, da morajo biti zamejska društva vključena v dogajanje in da mora od EPK 2025 tudi “nekaj ostati za naprej.” Državna sekretarka Vesna Humar je za Novi glas izjavila, da bodo slovenske zamejske organizacije povsem vključene v razvoj projektov, “želimo si, da bi bila ta vloga bolj opazna in bolj intenzivna, saj je to zelo pomembno za slovensko skupnost v Italiji. To je evropska prestolnica kulture in izkušnja tega območja, te meje, je zelo dragocena v Evropi. Zgodbo Slovencev v Italiji je pomembno povedati v Evropi.” Državna sekretarka je dejala, da bosta krovni organizaciji čez poletje sestavili pravi akcijski načrt s konkretnimi predlogi za prihodnost in vključevanje v EPK 2025.

Minister je izrazil tudi pomirjujoče misli glede prenosa lastništva Narodnega doma v Trstu: “Osebno menim, da ni še toliko skrbi, kako bomo Narodni dom sanirali, ko bo prišlo do prenosa lastništva. Prepričan sem, da bomo imeli dovolj političnega konsenza, tako na italijanski kot na slovenski strani, da bomo sredstva tudi dobili. Bolj smiselno se mi zdi, da začnemo razpravo o tem, kakšna bo primerna vsebina, ki se bo odvijala v Narodnem domu. Za to imamo čas in verjamem, da bo vsak izmed predstavnikov Slovencev v Italiji o tem tudi razmislil in predstavil svoje ideje o tem”. Med srečanjem je za Novi glas podal izjavo tudi slovenski konzul v Trstu Peter Golob: “Bistvo pogovora je bilo, da se je minister seznanil s težavami, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Italiji, in s predlogi, kako se jih lotiti. Ključno je, da smo se pogovorili, da bomo sproti planirali posamezne korake – začeli bomo delati na konkretnih stvareh.”

Minister Arčon ne skriva, da nas dobro pozna, med nami je “zadovoljen, počaščen in ‘kontent’”, gotovo pa ne bo zamemarjal ostalih skupnosti. Vesna Humar nam je zaupala, da je Matej Arčon “minister vseh skupnosti Slovencev izven meja Slovenije in po svetu, toda njegovo poznavanje teritorija, njegovo razumevanje značilnosti tega teritorija sta očitni in njegova ljubezen do domačega kraja, domačih ljudi bo ostala neomajna.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme