Zabavno, smešno in poučno

Šolarji od drugega do petega razreda Večstopenjskih šol goriškega in doberdobskega ravnateljstva so se pošteno pozabavali na drugi predstavi abonmaja Veliki polžek v sklopu Goriškega vrtiljaka, ki ga osemnajsto leto ponuja Kulturni center Lojze Bratuž ob pomoči SNG Nova Gorica. Prav posebno humorno in malce “čez les” prirejeno pravljico o Rdeči kapici sta jim ponudila igralca Miha Brajnik in Gorazd Žilavec, združena v Teatru Komikus, tudi avtorja priredbe pod naslovom Rdeča Kapica za znoret’. Minilo je deset let, odkar je volk doživel svojo dogodivščino z lovcem, ko je požrl Rdečo kapico in njeno babico. Rad bi znova poskusil srečo, a Rdeča kapica je medtem odrasla in živi sama in je še bolj spretna, zato volk, sicer zelo nerodno in nič kaj posrečeno, uporabi razne strategije, da bi jo spet lahko “požrl”. Celo škrata obišče, da bi mu dal čarobni zvarek, s katerim bi Rdeči kapici otrdeli udje in jezik, da ne bi ga zmedla več s svojim govorjenjem. A vse mu spodleti. Sam se ujame na lastne limanice. Tudi babica se je modernizirala in kliče svojo vnukinjo kar po mobilnem telefonu. Predstavo z minimalistično scensko zasnovo in bolj površno odbranimi kostumi – v njej Miha Brajnik igra Rdečo kapico in škrata, Gorazd Žilavec pa nerodnega volka in živahno babico -, označuje cel kup komičnih utrinkov in gegov, tipičnih za kakšno standup komedijo, ki seveda predvideva tudi aktivno soudeležbo publike. Tega stika se učenci niso branili, prav sproščeno so sodelovali z igralcem Žilavcem, še posebno, ko je iskal pot do škrata. Žilavec je pač komedijant, ki zna na svoj obraz priklicati nešteto humornih mimičnih nians, tako da zlahka pritegne v svoj nori komični vrtinec občinstvo, ki ga ima pred sabo, še posebno rosno mlado.
Tokrat je Goriški vrtiljak ponudil tako uprizoritev, katere cilj je ob posodobljeni pravljični vsebini podariti otrokom, pa tudi odraslim malo sproščujoče zabave.
Prvošolčki in malčki iz vrtcev goriškega in doberdobskega ravnateljstva Večstopenjske šole so se po oktobrskem igrivem srečanju z nerodnim in navihanim dečkom Pedenjpedom, ki ga je tako pristno izrisal Niko Grafenauer (1940) in ga na odru hudomušno oživil Primož Forte, član Slovenskega stalnega gledališča Trst, v istoimenski uprizoritvi, spet zbrali v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v torek, 18. novembra, na drugi predstavi letošnjega abonmaja Mali polžek. Tokrat jim je bila namenjena lutkovno – igrana predstava Gospa Pehtra. Ponudilo jim jo je potujoče Gledališče iz desnega žepka, v katerem deset let za otroke ustvarjata lične predstave likovnik in režiser Boštjan Štorman in igralka Lucija Ćirović. Štorman je diplomiral na Pedagoški fakulteti Maribor iz likovne pedagogike pri prof. Bredi Varl, izjemni poznavalki lutkarstva na Slovenskem. Obiskoval pa je tudi gledališko in lutkovno šolo GILŠ – Kodum pod okriljem Zveze kulturnh organizacij Slovenije in se udeležil več seminarjev doma in v tujini. Kot režiser, scenograf in izdelovalec lutk ustvarja predvsem v Gledališču iz desnega žepka. Predstavo Gospa Pehtra je sam priredil po pravljični literarni predlogi bratov Grimm in zanjo izdelal zelo privlačne, izrazite velike lutke v mešani tehniki z domiselnimi tehničnimi rešitvami, recimo pri upodobitvi ročne lutke gospe Pehtre. Kot vse pravljice ima tudi tale dragoceno poučno noto, da se dobro plačuje in hudo kaznuje. “Vse se vrača, vse se plača”, je slišati v pravljičnem spletu, v katerem sta protagonistki dve hčerki, prva je pridna, dobra, prijazna in lepa, druga pa lena, nemarna grda, zavaljena. A le-to ima vdova raje, saj je njena prava hči. Pridna mora kot Pepelka opravljati vsa hišna dela. Ko je nekoč predla, se je zbodla v prst, in ko je klobčič volne želela oprati v vodnjaku, ji je padel vanj. Ko ga je skušala ujeti, je še sama padla v vodnjak. Ta se je izkazal za čudežnega, saj se je na njegovem dnu znašla v svetu gospe Pehtre, zadolžene za vreme v “našem zgornjem svetu”. Pridna deklica tam pomaga govorečima, z jabolki prenapolnjeni jablani in pečici, ki ima v sebi ravno prav zapečen kruh. S temi dobrotami pride do Pehtre in se nauči delati iz pernice sneg. Njeno dobro srce je poplačano s čudovitim zlatim krilom, v katerem jo vrtinec ponese spet domov in se lahko odpravi na ples s svojim ljubljenim fantom. Lena sestra je zavistna in želi doseči isto, a ji seveda prav nič ne uspe, ker je neprijazna in hudobna. Namesto lepe obleke ji Pehtra pričara črno, raztrgano.
Nastopajoča igralca sta z jasnim podajanjem besedila in pesmic – še posebno prikupna je tista o predici – na glasbo Gorana Završnika in s privlačnim igralskim izvajanjem ob domiselnih scenskih rešitvah živo razvijala pravljično nit, da je bila sporočilna misel zelo jasna (razločno se je žal slišala tudi napaka v sklanjatvi hči, ki se v četrtem sklonu glasi hčer!).
Otroci so bili navdušeni nad predstavo in so pazljivo spremljali njen razplet.
Goriški vrtiljak je v decembru dal prednost vrtiljakom goriškega sejma sv. Andreja in raznim prazničnim prireditvam, svoje predstave pa bo spet ponudil malim abonentom v januarju 2015.
IK

GORIŠKI VRTILJAK / Abonmaja Veliki in Mali polžek

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme