Za vedno tu, Slovenci med Krasom in morjem

Piše: Jurij Paljk

Dokumentarna oddaja RTV Slovenija

V soboto zvečer, 5. septembra 2020, je bil v Križu v prostorih Doma Alberta Sirka doživet kulturni večer, na katerem je v organizaciji SKD Vesna in Ribiškega muzeja scenaristka in režiserka Magda Lapajne predstavila filmski dokumentarec z naslovom Za vedno tu, Slovenci med Krasom in morjem. Žal je bila predstavitev dokumentarca, ki sta ga uvedla režiserka in duša Ribiškega muzeja Franko Cossutta, v dvorani in so se organizatorji bili dolžni držati navodil, ki veljajo v času pandemije zaradi virusa covid-19. Tako smo lahko v dvorano šli z maskami samo srečneži, organizatorji so povedali, da so morali večini ljudi reči ne. Zato zares srčno upamo, da si bo film, ki na slikovit in zelo poveden način pripoveduje slovensko zgodbo o morju, ogledalo po RTV Slovenija čim več ljudi, tako Slovencev iz matične domovine kot tudi iz naših krajev. Prav ima Franko Cossutta, ki je na predstavitvi s toplimi besedami pozdravil film in ekipo, ki ga je naredila, ko je dejal, da si srčno želi, da bi ga čim prej predvajala tudi slovenska televizija RAI. Sam pa bi dodal, da bi bilo dobro, če bi pri RTV Slovenija poskrbeli tudi za DVD s filmom, da bi ga lahko kupila vsaka naša šola. Premalo, odločno premalo namreč poznamo svojo zgodovino, svoje korenine, svojo prisotnost ob Jdaranskem morju. Če tu dodamo samo podatek, da je v filmu tudi drugi pomorščak, Bruno Volpi Lisjak, ki je s svojimi knjigami dosegel, da se je tudi osrednja Slovenija končno zavedela, da smo Slovenci obmorski narod od nekdaj, je prav, da tudi naši otroci izvejo kaj o tem. In režiserki Magdi Lapajne, ki se je vsem zahvalila za sodelovanje v Križu, gre naše priznanje, da je naredila odličen dokumentarec, ki živo govori o Slovencih ob morju in njihovi stoletja dolgi prisotnosti, delu, življenju, duši.

Oddaja Za vedno tu, Slovenci med Krasom in morjem je nastala v uredništvu dokumentarnega programa RTV Slovenija. Predstavlja kraje ob obali Tržaškega zaliva, kjer že od nekdaj sobivajo Slovenci in Italijani, in išče odgovore na vprašanja: Kako tržaški Slovenci ohranjajo narodno samobitnost? Kaj jih zavezuje, da ohranjajo svoje korenine na tem koščku zemlje? Od kod črpajo moč za negovanje slovenske besede in kulture? Tržaški zaliv je bil ob  različnih zgodovinskih dogajanjih zmeraj na prepihu in ob tem se je oblikovala tudi usoda  tržaških Slovencev, ki so se tradicionalno ukvarjali z ribištvom, vinarstvom in oljkarstvom. Poleg ribiškega muzeja v Križu in Kraške hiše v Repnu je v oddaji predstavljen tudi muzej, posvečen krušaricam, v Škednju. Na poti ob obali Tržaškega zaliva od Štivana do Škednja spoznamo zadnjega slovenskega ribiča iz Repna Aleša Grilanca, ki je bil s svojo mlado družino tudi na predstavitvi filma. Marko Tavčar izčrpno, kleno opiše življenje in položaj Slovencev v Devinu in Štivanu. Več kot tisočletno tradicijo ribištva, ki je značilna samo za Slovence v teh krajih, predstavijo Franco Cossutta, Bruno Volpi Lisjak in Ladi Gruden, presenetljivo povedna, zgovorna in iskriva je tudi domačinka iz Križa Marija (Miljana) Bogatec, ki je zadnja živeča prodajalka rib. Župnik v Nabrežini g. Karlo Bolčina zelo jasno pove, kako živa je slovenska narodna skupnost, navezanost na narodne noše pa imenitno ubesedi dr. Jadranka Cergol, sama pri maši v narodni noši, ko govori o koreninah, katerim se Slovenci nismo nikdar odrekli. Člana društva Prosekar Alessio Štoka in Miloš Škabar sta med vinarji, ki se lotevajo novih izzivov,  Boris Pangerc pa v filmu razkaže svoj oljčnik, ki ga obdeluje s posebno ljubeznijo.

Scenaristka in režiserka filma je Magda Lapajne, avtor glasbe je Aldo Kumar, direktor fotografije Artur Rutar, montažerka Sabina Černe, grafični oblikovalec Robert Kenda, kolorist Tomaž Hajdarevič, zvokovna obdelava je delo Roberta Sršena, večina omenjenih se je tudi udeležila lepe, a zaradi koronavirusa žal okrnjene predstavitve v Križu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme