Za uspeh sta potrebna preobrat in združitev moči

Draga 2023 / Karl Hren in Ivo Jevnikar

Zagotovitev predstavništva v parlamentu in izvoljenih telesih je bistvenega pomena za vsako manjšinsko skupnost, ki želi preživeti in se razvijati, zato je bilo na letošnjih 58. študijskih dnevih Draga tej tematiki v nedeljo, 3. septembra, posvečeno jutranje predavanje. O političnih dilemah Slovencev v Italiji in Avstriji, zagotovljenem predstavništvu manjšin v deželnih in državnih organih ter težavam, s katerimi se spopadajo, sta spregovorila tržaški časnikar, nekdanji deželni vodja SSk Ivo Jevnikar ter koroški politolog in sodirektor Mohorjeve družbe v Celovcu Karl Hren. Predavanje je moderirala Fulvia Premolin.

Kako na najmanj tvegan način priti do svojega predstavnika v izvoljenih telesih? Na to vprašanje sta ugledna gosta skušala odgovoriti z razlago italijanske zakonodaje oz. oblike izvolitev manjšinskih predstavnikov in analizo stanja na avstrijskem Koroškem. Spregovorila sta tudi o volilni zakonodaji v Sloveniji, kjer imata italijanska in madžarska manjšina zagotovljeno zastopstvo, manjšinska predstavnika pa nista vezana na politične stranke, ampak sta samostojna in kot taka lahko sodelujeta z vsemi vladami oz. občinskimi sveti. Jevnikar je analiziral nedavne parlamentarne, deželne in občinske volitve v Italiji, dejanski položaj slovenske manjšine ter deželni volilni zakon, ki daje možnost izvolitve manjšinskega predstavnika na osnovi povezave z državno stranko in z enoodstotnim volilnim pragom. Izpostavil je, da bi morali v skupnosti imeti bolj jasen pogled na temeljna vprašanja, ki se ne tičejo le političnih sredin, temveč tudi civilne družbe, šole, Cerkve, medijev. “Ker smo Slovenci v Italiji glede ideoloških opredelitev in tudi glede pogleda na narodnost razdeljeni, številni predlogi za zajamčeno ali vsaj resnično olajšano zastopstvo na državni in deželni ravni niso enotni, kar daje prijeten izgovor nasprotnikom slovenskega zastopstva, a tudi potuho neaktivnosti tistim, ki ga sicer v besedah zagovarjajo,” je kritično izjavil. Del Slovencev v Italiji namreč zagovarja samostojno politično nastopanje na narodnostni osnovi, drugi pa vključevanje v državne stranke. Pomembno je, da Slovenci pripravijo skupen predlog o predstavništvu v parlamentu – narodna skupnost mora nastopati kot subjekt, nerazpršeno! “Želimo ostati vsestransko razvita in normalna skupnost. Potrebujemo svoj teritorij, ohranjati moramo svoj človeški potencial, želimo ne le uživati, temveč tudi razvijati svojo kulturo in svoj jezik. Vse to pa lažje dosegamo, če imamo kraj, kjer o problemih in zahtevah skupnosti razmišljamo demokratično. V tem sistemu je ta kraj stranka!”

Tudi v Avstriji je situacija podobna naši in manjšinski predstavniki so prisiljeni iskati zavezništva z ostalimi strankami. Karl Hren se je osredotočil na delovanje zbirne stranke Enotna lista na Koroškem, ki je uspešna na občinski ravni, težave ima le v najbolj obrobnih občinah, ni pa ji še uspel samostojni preboj v koroški deželni zbor, “na deželni ravni je uspel le politični preboj posameznikov”. Število pripadnikov manjšine pada, saj zapuščajo avtohtono območje, za Enotno listo pa glasuje lepo število nemško govorečih volivcev; Hren vidi potencial v priseljevanju ljudi iz Slovenije, trenutno živi tam 5000 slovenskih državljanov. Zaradi nekandidiranja Enotne liste na deželni ravni in integracije posameznikov v večinske stranke imajo na državni in deželni ravni močno razpršitev slovenskih glasov. Politolog meni, da v Avstriji ne bo prišlo do spremembe volilne zakonodaje, ki bi olajšala vstop predstavnikov manjšine v deželni zbor, kljub demografskemu nazadovanju narodne skupnosti pa se krepi pojem regionalnosti, razpadajo tradicionalni politični tabori in veča se odprtost večinskega naroda do manjšine. “Samostojno politično gibanje na Koroškem ni zastopstvo slovenske manjšine, to nalogo prevzemajo manjšinske organizacije.” Cilj stranke je po Hrenovem mnenju ta, da doseže čim več glasov in vstop v deželni zbor, za to pa mora razviti jasen politični profil, temeljni točki morata ostati dvojezičnost in poudarjanje specifičnosti ozemlja.

Mnenj in stališč, ki so prišla na dan v sproščenem in odprtem dialogu, je bilo po nedeljskem predavanju kar nekaj. Besedo so med drugimi prevzeli tudi koroška javna delavka Sabina Zwitter-Grilc, nekdanji občinski in deželni svetnik Stranke komunistične prenove Igor Kocijančič, odvetnik Andrej Berdon, tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar ter sedanji deželni svetnik SSk Marko Pisani. Med debato so govorniki spregovorili o razpršenosti slovenskih glasov, demografskem nazadovanju, etničnem in medetničnem modelu političnega udejstvovanja, razvodenitvi naše narodne zavesti in nagovarjanju na politični ravni tudi populacije, ki etnično sicer ne spada v slovensko manjšino, ji je pa naklonjena. Iskanje ravnovesja prav gotovo ni enostavna zadeva, jasno pa je, da so za uspeh potrebni preobrat, jasno začrtane smernice za prihodnost in združitev moči.