Za reformo financiranja slovenske narodne skupnosti v Italiji

1. Uvodna utemeljitev
V današnjem pojmovanju so manjšinske narodne skupnosti priznane kot pozitiven dejavnik, dodana vrednost in sestavni del teritorija, na katerem živijo. Zato se je italijanska država pravilno odločila, da jih tudi na podlagi mednarodnih sporazumov primerno zaščiti. To je razvidno že v italijanski ustavi in kasneje v zaščitnem zakonu. Tudi Evropa ščiti in vrednoti manjšinske skupnosti, ki so pomemben dejavnik pri utrjevanju miru in dobrih sosedskih odnosov med državami članicami.
Slovenci v Italiji smo samobitna skupnost, ki je zgodovinsko prisotna v treh pokrajinah dežele FJK že pred nastankom italijanske države in je tudi temeljni razlog, zaradi katerega je naša dežela deležna posebnega statusa – dežela s posebnim statutom.
Bogato tkivo, ki ga predstavlja slovenska narodna skupnost, je osnovano na temeljnih vrednotah, ki so sestavni del našega čutenja in pogoj za zdravo rast naše skupnosti: pluralizem in transparentnost sta osnovi vsakega razvitega družbenega sistema in izhajata iz temeljne potrebe posameznika po svobodi mišljenja in izražanja. Katerakoli reforma naše narodne skupnosti – tudi finančna – ne more in ne sme mimo te osnovne življenjske predpostavke.
Pri zagotavljanju življenjskih pogojev za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji pa se ne moremo ustaviti samo pri jezikovni problematiki. Poudarek mora biti tudi in predvsem na kulturi, zgodovini in identiteti. Nismo samo skupnost govorcev istega jezika. Smo skupnost, ki jo opredeljujejo bogate kulturne specifike in izvirna narodna identiteta. Samo celovit pristop lahko ohrani narodno skupnost v Italiji živo in je ne zreducira zgolj na samo jezikovni ali izključno folklorni pojav. To nismo nikoli bili in ne želimo postati niti v prihodnje.
Zato Svet slovenskih organizacij prepričano podpira širjenje jezikovnih kompetenc v lastnih organizacijah, med člani in posebno med mladimi, a poudarja tudi, da je treba nujno ta pristop nadgraditi. Dolžni smo ohranjati in razvijati tudi kulturno, zgodovinsko in narodno identiteto, ki so prvenstveni elementi slovenske narodne skupnosti v Italiji.
2. Izhodišča predloga za reforme financiranja iz državnih sredstev, ki so za SSO temeljnega pomena:
2.1 Strateški cilji financiranja slovenske narodne skupnosti (mission)
– jezik, kultura in narodna identiteta: za SSO so krepitev in razvoj slovenske narodne skupnosti na področjih jezika, kulture in narodne identitete, skladno z bogato kulturno in zgodovinsko dediščino naše skupnosti, najpomembnejši strateški cilj
– teritorij: podpiramo ovrednotenje in vključevanje celotnega teritorija, na katerem živi in je zgodovinsko prisotna slovenska narodna skupnost
– pluralnost: delovanje organizacij slovenske narodne skupnosti naj temelji na osnovah svetovnonazorske in politične pluralnosti
2.2 Kriteriji za vrednotenje operativnih ciljev in aktivnosti (programov in projektov)
– razvoj in nadgradnja osrednjih dejavnosti slovenske narodne skupnosti, ki so temeljnega pomena za njen obstoj in za razvoj širšega slovenskega prostora z ovrednotenjem kompetenc in dobrih praks na področju kulturnega, socialnega, športnega, verskega in vsesplošnega življenja slovenske narodne skupnosti v Italiji
– primerno ovrednotenje ljubiteljskih dejavnosti
– ovrednotenje kulturnega bogastva in razvoj jezikovnih kompetenc
– vključevanje mlajših generacij in spodbujanje medgeneracijskega dialoga
– kulturna izmenjava z matično domovino in z večinskim narodom
– medmanjšinsko sodelovanje (italijanska narodna skupnost v Sloveniji, furlanska
narodna skupnost, nemška narodna skupnost ipd.)
– čezmejno sodelovanje in povezovanje
– vključevanje v evropske kulturne in socialne dinamike
2.3 Ljubiteljska dejavnost – faktor socialnega in kulturnega razvoja
Večkrat razmišljamo o ljubiteljski dejavnosti kot o drugorazrednem komplementarnem dejavniku, a je v okviru manjšinske skupnosti ljubiteljski moment veliko bolj pomemben kot pri večinskem narodu. Veliko število ljudi žrtvuje svoj prosti čas zato, da krepi našo kulturno ponudbo in tvori tisto živo narodno tkivo, ki nam je pomagalo, da smo se ohranili tudi v najtežjih časih in okoliščinah. Nobena profesionalna struktura v okviru manjšinske narodne skupnosti si ne bi mogla finančno privoščiti tako številnega kroga plačanih sodelavcev, kot jih premorejo društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko dejavnostjo. Zato lahko upravičeno trdimo, da igra ljubiteljska dejavnost v okviru manjšine temeljno vlogo dejavnika socialnega in kulturnega razvoja, ki jo je treba primerno upoštevati in valorizirati.
3. Operativni predlog
Z operativnega vidika predlagamo, da se leta 2014 nastavijo in analizirajo smernice za nov pristop pri porazdelitvi sredstev, ki naj bodo sad skupnega osveščenega dela. Krovni organizaciji naj prispevata k delu deželnega odbornika z usklajenim predlogom, ki naj bo izraz širše baze in strateških potreb slovenske narodne skupnosti. Nov pristop naj začne veljati z letom 2015, do konca leta 2014 pa morajo imenovani subjekti izdelati natančen, temeljit in dokončen predlog v tej smeri. V tem času bodo lahko društva prilagodila svoje bodoče načrte novim smernicam in pristopom.
In primis predlagamo, da se prispevki izražajo v odstotkih razpoložljivega budgeta, da se ohrani prioritetno razmerje med posameznimi ustanovami, da se dolgoročno ohranijo strateški cilji in prioritete.
Subjekti, deležni financiranja, naj se porazdelijo v: osrednje organizacije, zveze in manjše organizacije.
3.1 Osrednje organizacije
Gre za ustanove, ki so temeljnega pomena za organizirano dejavnost slovenske narodne skupnosti v Italiji in se financirajo na podlagi porazdelitve državnih sredstev iz zakona 38/2001 (16. člen – primarne ustanove). Označujejo jih dolgoletno redno delovanje, zgodovinska prisotnost na teritoriju in organizirana struktura z osebjem. Ovrednoti naj se vloga posamezne ustanove tako z vidika vsebine kot vpliva na območje delovanja. Prispevki naj bodo usklajeni in izraz strateške analize s težnjo po smotrnejšem in učinkovitejšem razvoju kulturnega, socialnega, športnega, verskega in vsesplošnega življenja slovenske narodne skupnosti v Italiji ob upoštevanju teritorialnih značilnosti in vsebinskega doprinosa posameznih organizacij.
3.2 Zveze
Delovanje malih društev naj se nadgradi tako, da bodo kulturne zveze in športno združenje prejemali sredstva tudi za potrebe svojih članic (dosedanji sklad za mala društva), ki jih bodo na podlagi pravilnika delili včlanjenim društvom. Cilj je večja vsebinska usklajenost in olajšan birokratski postopek pri dodelitvi manjših prispevkov.
3.3 Manjše organizacije
Društva in organizacije, ki niso včlanjeni v zveze in vodijo pomembno vlogo v življenju manjšine, naj se financirajo v tem okviru. Sem spadajo v glavnem društva, ki so že prejemala sredstva iz naslova malih društev in niso včlanjena v nobeno zvezo.
3.4 Projekti
Projekti naj bodo priložnost, da se izvedejo izjemni podvigi, ki ne sodijo v redno delovanje društev. Predstavljajo naj dodano vrednost, ki se mora izražati v vsebinsko kvalitetnih in inovativnih pobudah. Cilji naj bodo usklajeni s strateškimi ciliji (2.1) in kriteriji (2.2), ki jih predlagamo v pričujočem dokumentu. Projekti naj se ne prepletajo z redno dejavnostjo, zato predlagamo, da so tudi časovno omejeni na največ dve leti.
3.5 Deželni sklad
Deželni sklad naj bo funkcionalen za delovanje organizacij, društev in ustanov slovenske narodne skupnosti v Italiji. Namenjen naj bo za redne in izredne posege na infrastrukturah, društvenih sedežih, športnih objektih, ki so namenjeni aktivnostim na področju kulturnega, socialnega, športnega in verskega delovanja.

Predlog Sveta slovenskih organizacij

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme