Intervju

“Za ponovni zagon dejavnosti bo potreben dvojni trud”!

“Za ponovni zagon dejavnosti bo potreben dvojni trud”!

Piše Matevž Čotar: POGOVOR / Boris Pernarčič

V Medjevasi verjetno ni bilo že dolgo tako mirno kot v zadnjih mesecih. Domačini in tudi tisti, ki zahajamo občasno tja, da bi se sprostili v naravi ali okusili kakšno domačo dobroto in popili kozarček žlahtne kapljice, smo navajeni živahnosti, klepetanja na dvoriščih osmic in agriturizmov ter prometa, saj se ob lepih dnevih meščani radi vozijo na podeželje, da bi se naužili čistejšega zraka in izboljšali splošno počutje. Tega letos ni. O letošnjem drugačnem življenju na vasi smo se pogovorili z domačinom Borisom Pernarčičem.
Najprej bi te vprašal, kako je nastala današnja turistična kmetija Fruške?
V tej hiši sta živela dva brata Pernarčič s številno družino, eden je bil moj nono. Oba sta kmetovala, nono je ostal na tej kmetiji, brat pa se je preselil na kmetijo na začetku vasi, kjer je zdaj moj bratranec Paolo. Tudi moj oče je nadaljeval delo na kmetiji in bil istočasno zaposlen v papirnici, ki so jo odprli v Štivanu. Imeti dvojno delo je bila splošna navada za tiste čase. Spominjam se še, kako se je mama jezila, ker je oče ves zaslužek dela v papirnici porabil za kmetijo. Ta se je na tak način širila in zdaj imamo približno dva hektarja zemlje. Ko se je oče postaral, sem tudi jaz, poleg svojega dela v kamnoseškem podjetju, začel skrbeti za domačijo. V zadnjih letih sem bistveno zmanjšal urnik na podjetju in se zdaj lahko bolj osredotočim na skrb za kmetijo.
Kdaj ste začeli odpirati osmico?
Osmico je prvi imel oče, potem smo precej let to dejavnost opustili, leta 1991 sem jo pa spet odprl. V vseh teh letih smo vložili veliko sredstev v obnove, bodisi zemljišč kot prostorov. Hiša je bila stara in zato smo jo morali obnoviti. Nekdanja štala je postala prostor za osmico, senik smo uredili v bivališče, prostore stare hiše smo spremenili v sobe za kmečki turizem in naredili še podzemno klet.
S čim se ukvarjate na kmetiji?
V glavnem z vinom, zadnja leta smo začeli delati tudi penino, ki je naletela na velik uspeh, najprej po metodi “martinotti”, zdaj pa bodo na trgu tudi prve steklenice po tradicionalni metodi. Gojimo prašiče za potrebe osmice, imamo tudi naše olje in zelenjavo. Žena je med drugim čebelarka, tako da pridelujemo tudi domači med.


Pomembne investicije se vsekakor obrestujejo, kajne? Imate veliko gostov in turistov… Kaj jih privlačuje?
Ja, res imamo veliko turistov iz Avstrije in Nemčije, v mesecu avgustu pa je v glavnem največ Italijanov. Zadnja leta prihajajo k nam tudi Angleži in Japonci, občasno pa imamo tudi kakšnega Slovenca, ki se ustavi za več dni.
Mislim, da goste privlačujejo lepote Krasa. Tukaj so daleč od mestne zmede in se lahko sprehodijo v naravi. Naužijejo se življenja na vasi med domačini in uživajo lokalne pridelke, ki jih res vsi zelo cenijo. Malokdo gre praznih rok iz Medjevasi. Kras hrani v sebi tudi bogat del zgodovine, saj se ljudje lahko sprehajajo med ostanki prve svetovne vojne. Glede tega pa moram povedati, da sem pričakoval nekaj več odziva v minulih letih, saj je potekala 100-letnica tega svetovnega spopada. Mislim, da so obletnico boljše izkoristili na Goriškem, kjer so ta dogodek obeležili s številnimi pobudami in posledično tudi z večjim odzivom ljudi.
Gostje naše osmice so predvsem ljudje iz goriške in tržaške okolice. Množica obiskovalcev prihaja po navadi iz Trsta. Pri nas se na oddihu zadržujejo gostje dveh vrst: tisti, ki se ustavijo en dan ali dva, k nam ne pridejo na ogled vasi, ampak mesta Trst. Nočejo pa prenočiti v mestu; naša vas je zanje neka strateška točka, od koder se odpravljajo v mesto. Drugi se pri nas zadržujejo več časa; ti so radi v naravi in izkoristijo čas bivanja pri nas za pohode in enogastronomske ponudbe.
Letos že šesto sezono ponujamo prenočišča. Obisk je vsako leto večji, saj se gostje radi vračajo in tudi glas o naši kmetiji se širi. Žal, letos zaradi višje sile sicer ne bo tako.
Je res čudno videti vas tako prazno, kajne?
Res nerealno. Neverjetno, kako lepo vreme je bilo v minulih mesecih. Mislim, da se ni nikoli zgodilo, da bi bila ob takem sončnem vremenu vas brez gostov in turistov. Ko so zdaj malo sprostili ukrepe, je spet prišlo več ljudi v našo lepo vas se sprehajat in kolesarit, kljub temu da imamo vsi zaprta vrata svojih kmetij. Da jih ne moremo pogostiti, je velika škoda, a stanje je treba pač sprejeti.
Kako ste se organizirali?
Življenje pač gre naprej. Podobno kot ostali smo tudi mi, s pomočjo Lokalne akcijske skupine Kras, začeli dostavo na dom. To pa ni enako, kot se srečati osebno na kmetiji in gojiti neposredne stike med pridelovalcem in kupcem. Upam, da se bo kmalu spet vse normaliziralo. Mislim, da smo domačini ta izredni čas vseeno dobro izkoristili, predvsem za tista dela, za katera prej nismo imeli dovolj časa in katerim nismo namenili posebne pozornosti. Naše njive in zemljišča so vedno urejeni, kar ni “naše” pa je zaraščeno, in to ni pozitivno za turizem.
Katere so zdaj glavne skrbi?
Glavna skrb je gotovo ta, kdaj bomo lahko sploh začeli delati kot prej in kdaj se bo ta zdravstvena kriza končala. Kot za vse, ki se nenadoma ustavi, bo tudi za ponovni zagon dejavnosti potreben dvojni trud. Osmice so kraji, v katerih se druži pretežno veliko ljudi, zato bo treba upoštevati varnostne odredbe. Mislim, da bomo odslej tudi mi morali uvesti rezervacije, kar je za osmice povsem nenavadno. Še slabše bo v jeseni in pozimi, ker je v notranjih prostorih še težje zagotoviti varnostne razdalje. Mi, ki ponujamo tudi sobe, pa ne vem, kdaj bomo sploh imeli turiste, saj so meje za zdaj zaprte in ni še jasno, kdaj jih bodo ponovno odprli tudi za turizem.

14.05.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!