Dan okoljskega dolga bo letos skoraj mesec dni prej

Dan okoljskega dolga (Earth Overshoot Day) bo letos 29. julija. Ta datum zaznamuje dan, ko bo, po izračunih mednarodne organizacije Global Footprint Network, človeštvo izrabilo toliko naravnih virov, kolikor jih lahko Zemlja obnovi v tem letu. Od tega dneva naprej, do konca leta 2021, se bo človeštvo “zadolževalo” s planetom v izkoriščanju naravnih virov, kar ogroža prihodnjo sposobnost naravnega obnavljanja ekosistemov.
Izračuni primerjajo biološko zmogljivost obnavljanja Zemlje z ekološkim odtisom in podatke pomnožijo s 365, številom dni v letu. Ekološki odtis merimo v globalnih hektarjih (gha) in je kazalec trajnostnega razvoja, s katerim ocenimo vpliv posameznika, skupine ali človeštva na planet, odvisen je od življenjskega sloga ljudi. Biološka zmogljivost obnavljanja (biokapaciteta) pa predstavlja biološko produktivne površine, ki so se sposobne regenerirati. Take površine so zemljišča, ki so namenjena proizvodnji naravnih virov (hrane, goriv, vode, vlaken, lesa, industrijskih rastlin itd.) in so sposobna absorbirati izpuste ogljikovega dioksida in odpadke. Mednje sodijo kmetijske površine, gozdovi, ribolovna območja in zemljišča, namenjena infrastrukturi, predstavljajo pa približno četrtino vse Zemljine površine – na Zemlji jih je 12,2 milijard hektarjev, to pomeni, da ima vsak prebivalec našega planeta približno 1,7 hektarja rodovitne površine za zadovoljevanje svojih potreb po naravnih virih. Večina gospodarsko razvitih držav ima veliko potrebo po naravnih virih – v globalnem povprečju bi za vzdrževanje današnjega življenjskega stila potrebovali 1,6 planeta Zemlja.
Skupni ekološki odtis se je letos glede na lani povečal za 6,6 odstotka, medtem ko se je skupna zmožnost obnove povečala za 0,3 odstotka, zmožnost obnove gozda pa je upadla za 0,5 odstotka. Izpusti ogljikovega dioksida so se letos v primerjavi z lanskim letom zvišali za 4,8 odstotka, potem ko so bili lani za 5,8 odstotka nižji kot predlanskim.
Ekološki odtis je lani znatno upadel v prvem delu leta, najbolj v drugem četrtletju, nato pa se je v tretjem in četrtem trimesečju ob ponovni rasti potrošnje, ki se je zvišala kljub še vedno veljavnim ukrepom za omejitev širjenja koronavirusa, ponovno zvišal, a je bil v skupnem nižji kot leta 2019, je v poročilu o izračunu letošnjega dneva okoljskega dolga na svoji spletni strani zapisal Global Footprint Network. Ocenjene so bile spremembe emisij ogljika in biološke zmogljivosti gozdov. Raziskovalna skupina je ugotovila 6,6-odstotno povečanje svetovnega ekološkega odtisa v primerjavi z letom 2020 in 0,5-odstotno zmanjšanje svetovne biološke zmogljivosti gozdov, na to pa sta vplivali krčenje in propadanje amazonskega gozda.
Da se je dan okoljskega dolga premaknil od 22. avgusta na 29. julij, “jasno kaže, da so lahko načrti za okrevanje v postcovidnem obdobju dolgoročno uspešni, le če bodo vključevali obnavljanje in učinkovitost ekoloških virov”, je na Twitterju zapisala organizacija Global Footprint Network.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme