Uvodnik

Za nasilje ni opravičila

Piše: Jurij Paljk

Smrt policistov Pierluigija Rotte in Mattea Demenega, ki ju je minuli petek z več streli na tržaški kvesturi umoril Alejandro Augusto Stephan Meran, močno odmeva po vsej Italiji, še posebej pa pri nas. Šok ob okrutnem dejanju, ki mu za zdaj ne najdemo ustrezne razlage, pa čeprav naj bi po nekaterih navedbah dominikanski morilec imel psihične težave, je tako velik, da smo vsi pretreseni, še najbolj kolegi umorjenih policistov, Tržačani in vsi mi, ki živimo v naši deželi.
“Za nasilje nikoli ni kriv in odgovoren nihče drug kot tisti, ki nasilje povzroča. Nič ne sme služiti kot opravičilo za nasilje. Nasilno vedenje je izbira, zato ga ne moremo opravičiti s kakršnim koli ravnanjem žrtve. Lahko razumemo, da za to izbiro obstajajo neki dejavniki tveganja (brezposelnost, revščina, alkoholizem, stres …), vendar ni zaradi tega nasilje nič bolj sprejemljivo in odgovornost povzročitelja nič manjša”, je zapisano med glavnimi postavkami, ki jih je na svetovnem spletu objavilo slovensko Društvo za nenasilno komunikacijo.
In med poglavitnimi točkami stoji tam zapisano tudi: “Nujno je, da so družbena sporočila o ničelni toleranci in nedopustnosti nasilja jasna in prisotna povsod. Nasilje povzročajo tisti, ki si dajo dovoljenje za uporabo nasilja, še sploh, če ne pride do intervencije državnih institucij. Mnogi z nasiljem prenehajo, ko dobijo jasno sporočilo, da njihovo ravnanje ni le nedopustno, temveč tudi kaznivo dejanje. Pri preprečevanju nasilja je ključen odziv okolice na vsak konkreten dogodek nasilja, ki pa je pogosto neustrezen. Po eni strani namreč okolica meni, da se v nasilje v družini ali partnerskem odnosu ne sme vmešavati, ker gre za “zaseben konflikt”. Po drugi strani se ljudje pogosto postavijo v vlogo razsodnikov in ocenjujejo, kdo je bolj kriv za nasilje, kdo je izzival in ali si je žrtev nasilje zaslužila. Če se dogaja nasilje, mora okolica reagirati s sporočilom povzročitelju, da je njegovo vedenje nedopustno, nesprejemljivo in kaznivo, ne glede na to, kaj je naredila ali rekla druga oseba”.
Tržaški nadškof msgr. Crepaldi je v ponedeljek, 7. t. m., daroval v Trstu sveto mašo za pokojna policista in prosil “krščanske tolažbe” za svojce. Ob ogledu posnetkov morilčeve mame, ki so jih predvajali po televiziji, ko je jokala in prosila odpuščanja v sinovem imenu za storjen zločin, se trezen človek zave, da je treba ob takih dejanjih molčati, če že moliti ne moreš ali nočeš. In seveda skrbeti, zgledno in dosledno, da sami ne dajemo nikakršnega povoda za katerokoli nasilje, tudi z besedami ne.
Zato ponovimo še enkrat: “Nujno je, da so družbena sporočila o ničelni toleranci in nedopustnosti nasilja jasna in prisotna povsod”!

09.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!