Za kakovost informacije
Čezmejna javna radiotelevizijska služba
Sindikalne organizacije SLC-CGIL, FISTEL-CISL, UILCOM-UIL in deželni časnikarski sindikat ASSOSTAMPA so v petek, 19. maja 2023, priredili v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica posebno konferenco, ki je bila gotovo zanimiva za širši prostor. To so nakazali že z naslovom Deželni sedež RAI Furlanije – Julijske krajine, načrt za Evropo brez meja: za čezmejno javno radiotelevizijsko službo, za varstvo manjšin. Če so bili pozdravni nagovori obeh županov Turela in Ziberne ter državne sekretarke na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesne Humar predvsem priložnost, da so izpostavili vlogo javne informacijske službe in skrb za njen razvoj, je bilo nadaljevanje vsebinsko bolj specifično. Pobudniki, ki so dobili pokroviteljstvo občin Gorica in Nova Gorica, so želeli ob 20-letnici nastanka čezmejne televizije analizirati položaj predvsem z vidika zakonodaje in ponudbe sporedov, obenem pa tudi nakazati nekatere nove korake, ki bi omogočili vsebinsko ter tudi količinsko obogatitev radijskih in televizijskih sporedov v slovenščini in furlanščini. Nove tehnološke možnosti bi lahko omogočale, po besedah glavnega poročevalca sindikalnega dokumenta Alessandra Paschinija, obogatitev radijske ponudbe tako, da bi jo, z uvedbo kanala DAB plus, lahko ob slovenskih in furlanskih sporedih RAI razširili tudi na sporede, ki jih uresničujejo v Kopru ali Pulju in celo na Koroškem. V novi, posodobljeni konvenciji naj bi predvideli tudi ustrezno izboljšavo televizijskega signala ter digitalizacijo vsega zvočnega in slikovnega gradiva, ki ga hrani deželni sedež RAI. Predstavniki narodnih manjšin, Ksenija Dobrila in Walter Bandelj za našo skupnost, Clio Diabate za Unijo Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem, Markus Maurmair kot predsednik Združenja furlanskih jezikovnih skupnosti ter Franco Gianluca za združenje Società Filologica Friulana, so vsak s svojega zornega kota poudarili pomen čim bolj kakovostne javne informativne službe in sporedov v maternem jeziku. Popoldanska razprava je bila priložnost, da so nakazane teme poglobili in razčlenili ter pripravili skupen dokument, ki so ga poslali italijanski vladi, deželni upravi in novemu generalnemu direktorju RAI Robertu Sergiu.
Upati je, da bodo pristojni res upoštevali nakazane razvojne možnosti, saj bi s tem lahko bistveno izboljšali ponudbo deželnega sedeža RAI in posredno tudi drugih medijev, ki bi se lahko partnersko pridružili, saj tako poslušalcem in gledalcem ne bi le nudili več in boljše sporede, ampak bi posredno tudi krepili vrednote Evropske unije in same demokracije, saj se moramo zavedati, kot je dejala državna sekretarka Humar, “da je kakovostno novinarstvo imunski sistem javnega dialoga”.
