Za grajenje trdne skupnosti voditeljev

Slovenska zamejska skavtska organizacija

Po poletnih taborih so se tudi voditelji Slovenske zamejske skavtske organizacije podali na svoj tabor, da bi se v sproščenem vzdušju, ki ga zagotavljajo bivanje v naravi, igre in druge skupne dejavnosti, pogovorili o ciljih organizacije v današnjem času in prostoru, v katerem deluje zamejski skavtizem.

Od 18. do 21. avgusta so tako voditelji iz Gorice, s Krasa in iz Trsta taborili v župnišču na Vojskem, ki se je v tem času spremenil v Bradavičarko, šolo za čarovnike in čarovnice. Med spretnim prepletanjem ambientacije in pričevanj so se voditelji SZSO bojevali proti zlobnim silam, ki ogrožajo tako skavtsko organizacijo kot delovanje vsakega posameznega voditelja.

Že prvi večer je Klobuk Izbiruh udeležence tabora razdelil v štiri domove glede na njihovo poglavitno značajsko lastnost. Takoj zatem je nove čarovnike in čarovnice že čakala prva preizkušnja, ki so jo uspešno prestali: premagali so Baziliska.

Naslednjega dne so se voditelji vseh treh stegov SZSO pogovarjali o enotnem osebnem napredovanju kot skavtskem metodološkem sredstvu, s katerim nudijo posameznim članom možnost celostnega osebnega razvoja na njihovi skavtski poti. Ob tem so čarovniki premagali zmaje, rešili stegovodje izpod krempljev morskega ljudstva ter se prerinili do središča labirinta, kjer jih je čakal pokal.

Po slastnem kosilu, ki sta ga tako kot vse ostale obroke na taboru s pomočniki pripravila člana nedavno ustanovljenega KAOS-a (Klana aktivnih odraslih skavtov), je voditelje obiskal Paolo Favotti, voditelj italijanske skavtske organizacije AGESCI. Med delavnico je gost spregovoril o osebnem vzgojnem načrtu voditelja. S konkretnimi primeri, dejavnostmi in trenutki za razmišljanje ter pogovor je omogočil voditeljem, da so tudi sami razumeli pomen osebne rasti voditelja, ki omogoča kakovostno vodenje in vzgajanje mlajših članov organizacije. Na koncu srečanja je Paolo udeležence presenetil z novico, da je avtor himne vsedržavnega tabora skupnosti voditeljev, ki bo leta 2024 potekal v Veroni.

Zvečer so čarovniki in čarovnice v nočni igri iskali prerokbo – ključ, ki naj bi jim pomagal pri upravljanju časa v tako hitrem svetu, kjer je malo prostora za uresničevanje vseh ciljev, ki si jih zastavimo. Čeprav so se voditelji in voditeljice v nočni igri izkazali, niso povsem razumeli vsebine sporočila. Kot se za prerokbe spodobi, je bilo treba, da so poiskali še kakšen odgovor, ki jim je pomagal razvozlati njen pomen.

To se je zgodilo v nedeljo, ko so se odpravili na pot in si ogledali posnetke pričevanj nekdanjih voditeljev Slovenske zamejske skavtske organizacije. Na cilju pa so naleteli na štiri pričevalce, ki so jim spregovorili o svoji skavtski poti, s posebnim poudarkom na poklicanosti biti voditelj v SZSO. Pogovor se je razvijal in nekdanji voditelji so jim podali tudi nekaj nasvetov o upravljanju časa, iskanju pomena oz. smisla v voditeljstvu, predvsem pa o izbiranju prioritet in doslednosti.

Ko so se voditelji spet vrnili na šolo za čarovnike in čarovnice, jih je tam pričakal msgr. Karel Bolčina, ki je daroval posebej občuteno sveto mašo, po večerji pa spregovoril še o svoji skavtski poti in poklicanosti za duhovniški poklic.

Koščki sestavljanke, ki so jo voditelji začeli sestavljati prvi dan tabora, so počasi začeli prihajati na pravo mesto. Zadnji dan so voditelji poiskali še predmete, v katerih se je skrivala zlobna duša hudobnega čarovnika Mrlakensteina in ki so predstavljali vse ovire, ki se voditeljem postavljajo na pot med voditeljskim poklicem. S srečnimi spomini iz skavtskih dogodivščin so jih s skupnimi močmi uničili in se tako znebili vseh grdih misli, ki jim onemogočajo sproščeno vodenje.

Vse ugotovitve, do katerih so voditelji in voditeljice prišli med taborom, je spretno združil v celoto Matej Cepin. V delavnici, ki jo je pripravil za udeležence, je spregovoril o poklicanosti, gorečih grmih in poslanstvu – osnovah, na katerih vsak posameznik izgradi seznam prioritet in ciljev, ki jih želi uresničevati glede na razpoložljiv čas in sredstva.

Na koncu tabora je med voditelji vladalo navdušenje: lepo je bilo, da je kdo poskrbel tudi za njihovo osebno rast ter motivacijo, predvsem pa za grajenje trdne skupnosti voditeljev Slovenske zamejske skavtske organizacije, ki bodo še naprej zagnano in pokončno krmarili čoln, na katerem proti toku naše družbe plujejo z mlajšimi člani in jim razdajajo vrednote skavtizma.