Z zlatimi kolesi v nebesa!

Kljub krizi se je nebeški dobrotnik sv. Miklavž tudi letos radodarno spomnil naših otrok in jih obiskal po domovih, v naših mestnih in vaških dvoranah, kjer so ga majhni ali malce večji igralci pričakali s prizorčki in petjem. Tudi otroci, ki obiskujejo cerkev sv. Ivana v Gorici in se pripravljajo na prvo spoved ali obhajilo, so obisk belobradega “nebeščana” dočakali po nedeljski sv. maši 7. decembra 2014 v bližnjem Domu Franca Močnika. Gledališki navdušenci, nekateri člani mladinske gledališke skupine O’Klapa, ki deluje pod okriljem Skupnosti družin Sončnica in Slovenskega pastoralnega središča, so jim pod mentorstvom Katerine Ferletič, ki je poiskala primeren tekst, in ob režijski pomoči Franka Žerjala, ki je z njimi vadil govor, pripravili igrico Delajmo, delajmo zlata kolesa. Letošnje miklavževanje so, tako rekoč, pripravili sami, zato jim gre vsa pohvala. Režijo prizorčka o tem, kako so se bratec in dve sestrici pripravljali na obisk sv. Miklavža, je namreč prevzela mlada Sanja Vogrič, ki se je že kar nekajkrat izkazala s samozavestnim odrskim nastopom. V zakulisju ji je pri tehničnem delu pomagala Marta Fajt. Tokrat so igrico o bratu, ki se je trudil, da bi na harmoniko čim boljše zaigral pesmico sv. Miklavžu v pozdrav, pa o njegovih dveh sestrah, ki sta nejeverno poslušali njegovo okorno igranje, prikazali Manuel Persoglia, ki v resnici zna prav dobro nategovati meh tega glasbila, in Katja Terčič ter mlajša Kea Vogrič. Katja Terčič je že domača na odrskih deskah, pa tudi Kea se je po njih sproščeno sukala in prepričljivo odigrala deklico, ki bi rada srečala sv. Miklavža, a se zelo boji hudičkov; ti kaj radi prihuljeno pristopijo k zboru angelčkov in strašijo otroke. Starejša sestra jo tolaži in bodri, naj čim bolj vneto moli sveti angel. Iskrena molitev ima tako moč, da se pred njo hudičku poveznejo rožički in se nebogljen umakne in izgine. O tem so se lahko prepričali tudi otroci v dvorani. Ko se je izza zavese prikazal rogati peklenšček, ga je glasna molitev sveti angel nastopajočih, ki so k sebi povabili še skupino otrok iz občinstva, Amadeja in Lucijo Bandelj, Majo in Mateja Corsija ter Gregorja Persoglio, tako “izžela”, da se je skrivaje se za dolgim plaščem umaknil s prizorišča. Vlogo hudička je odigrala Marta Fajt, od vsega začetka članica O’Klape. Ko se je zaslišal zvonček, pa se je pri vratih v veselje nad tridesetih malčkov in osnovnošolskih otrok pojavil belobradi svetnik Miklavž s škofovsko palico, a brez spremstva. Očitno je tudi on, kot papež Frančišek, postal skromen. V kratkem nagovoru je otrokom priporočil, naj namenjajo več časa prijateljem in druženju z njimi, naj odložijo za nekaj časa telefončke, računalnik in druge tehnološke vragolije, naj bodo bolj ubogljivi in naj poslušajo starše. Mamicam pa je malce očitajoče dejal, naj malo manj “crtajo” svoje otroke. Iz srca je čestital igralcem O’Klape, ker so mu namenili tak lep uvod in pesmice. Končno je nastopil tako pričakovan trenutek, ko je sv. Miklavž vabil na oder najprej najmlajše otroke in prvošolce, nato vse ostale, seveda tudi člane O’Klape. Vsi so dobili sladkarije, glede na starost pa lepe pobarvanke ali ilustrirane knjige; sv. Miklavžu so v zahvalo zapeli pesmice. Obdaril je tudi katehistinje Katerino Ferletič, Ani Saksida, Ano Turus in Mirjam Pahor, ki se trudijo z otroki, pa še režiserja Franka Žerjala in Nika Klanjščka, ki vselej priskoči na pomoč. Vsem se je sv. Miklavž zahvalil za požrtvovalno delo, ki ga opravljajo v naši skupnosti.
Njegov odhod z odra je spremljala pesmica Miklavža imamo radi, ki jo je zapela vsa dvorana.
IK

Gorica / Miklavževanje v Domu Franc Močnik

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme