“Z uporabo sodobnih tehnoloških sredstev se je delo izboljšalo”

Piše: Katja Ferletič

Martin Drufovka, Adriano Peric in Matteo Simeoni skupaj vodijo poklicno združenje svetovalcev za delo v Gorici. Med številnimi podjetji, ki jih spremljajo, je tudi Zadruga Goriška Mohorjeva, lastnica našega tednika. Pisarna že vrsto let uspešno deluje in raste skupaj z uslužbenci. O njenem delovanju v zadnjem obdobju, o sedanjem trenutku v svetu dela in o težavah, s katerimi se srečujejo, smo se pogovorili z Martinom Drufovko.

Kdaj ste odprli vaš urad?
Z Adrianom sva urad odprla leta 2004 v ul. Cantore v Gorici. Začela sva sama v majhni pisarni. Leta 2009 sva odkupila nove prostore: ostala sva v isti stavbi, urade pa sva iz drugega nadstropja prenesla v prenovljene prostore nadstropje višje.
Katere storitve nudite vašim strankam?
Ukvarjamo se s kadrovskim svetovanjem in upravljanjem osebja, od zaposlovanja oseb v podjetjih do iskanja in svetovanja vseh možnih olajšav, ki bi jih lahko podjetja koristila. Podjetjem nudimo tudi pomoč med inšpekcijskim nadzorom, pri odnosih s sindikalnimi organizacijami in pri upravljanju kriznega stanja. Na naši spletni strani www. consulenzelavoro. it lahko dobite vse podrobne informacije.
Koliko družbenikov vodi podjetje?
Iz leta v leto nam podjetja izkazujejo vedno več zaupanja, delo uspešno poteka in lani se nam je pridružil nov, dragocen član, poklicni svetovalec za delo Matteo Simeoni s Peči, ki je že nekaj let sodeloval z nami. Danes vodimo podjetje trije družbeniki, vsi smo svetovalci za delo. Vsi imamo popoln pregled nad delom, vsak od nas pa se podrobno posveča določenemu sektorju.
Koliko vas je v pisarni?
Poleg treh družbenikov je v uradu zaposlenih pet uslužbencev. Poudariti moram, da brez njihove dragocene pomoči ne bi dosegli teh pomembnih rezultatov. Izkoristim priložnost, da se v imenu vseh družbenikov imensko zahvalim Grazielli, Emanuelu, Valentini, Ingrid in Micheleju.
Italijanska vlada je še posebno v tem hudem času izdala več zakonskih odlokov. Kako ostajate vedno na tekočem glede zakonodajnih novosti?
Dostop imamo do posebnih datotek, kjer so nam na voljo vse potrebne informacije, poleg tega pa se stalno izobražujemo, še posebno na spletnih seminarjih, t. i. webinarjih. To so posebni dogodki, ki potekajo v živo na spletu. Danes so spletni seminarji postali zelo pomembni tudi na našem področju, saj so zelo priročni, poslušalcem ni treba hoditi v dvorane in se lahko kar iz urada seznanjajo z novostmi in prejemajo informacije; še posebno v tem času, ko se ne smemo premikati, je izobraževanje na daljavo ključnega pomena. Zbornica svetovalcev za delo je zelo aktivna v tem smislu in pogosto organizira webinarje, pogoj za sodelovanje pri teh pa je seveda plačilo vpisnine. Stalno moramo spremljati in preučevati vse nove zakonske uredbe in okrožnice, ki jih objavljajo zavodi INPS, INAIL, davčni urad itd. Pri tem se poslužujemo tudi storitev zunanjih sodelavcev. Delo ni enostavno, zakonska določila niso vedno jasna, zato se posvetujemo s strokovnjaki, odvetniki in drugimi svetovalci za delo.
Kako ste delali med epidemiološko krizo?
Med epidemiološko krizo smo redno delali, saj naše delo spada med t. i. javno koristne dejavnosti. Nekaj časa sicer nismo smeli sprejemati ljudi v uradu, zdaj pa – po predhodni najavi – lahko stranke pridejo do nas. Vsekakor skušamo vse potrebno delo in komunikacije opraviti telefonsko oz. telematsko – dela imamo ogromno in v primeru, da bi kdo od nas zbolel, bi zašli v velike težave.
Kaj mislite o delu od doma, t. i. “smart working”?
Iskreno se lahko pohvalimo, ker smo bili v naši pisarni že pred nastopom koronavirusa tehnološko zelo dobro pripravljeni. Imamo namreč veliko strank s sedežem izven dežele Furlanije-Julijske krajine in multinacionalk iz raznih evropskih držav, katerim nudimo možnost, da imajo na naši spletni strani dostop do potrebne dokumentacije in vseh informacij glede upravljanja osebja. To se pravi, da v teh “spletnih predalih” objavljamo plačilne liste uslužbencev, njihova letna potrdila dohodkov (CU) in druge komunikacije, podjetje pa ima možnost, da samo objavlja okrožnice za svoje uslužbence in nam sporoča njihove mesečne ure, ki so potrebne za vodenje plačilnih listov. Vsi naši uslužbenci so bili že pred koronavirusom usposobljeni za delo od doma – “smart working” je bila pri nas že prej dobro utečena praksa. Tak način dela velikokrat seveda ne zadošča, saj je potrebno, da se skupaj soočamo glede različnih problematik, pretok informacij in posvetovanje morata potekati nemoteno.
S čim se ob rednem delu trenutno še največ ukvarjate?
V tem trenutku imamo izredno veliko dela z upravljanjem dopolnilnih blagajn. Česa takega prej še nismo doživeli – več kot polovica naših podjetij je izkoristila dopolnilno blagajno. Moram priznati, da je v začetku vladala popolna zmeda, saj je italijanski sistem za ta krizni čas uvedel štiri različne vrste dopolnilne blagajne glede na sektor, v katerem podjetja poslujejo, in na število pri njih zaposlenih oseb. Imamo CIGO (Cassa Integrazione Guadagni Ordinaria), ki je namenjena industrijskemu sektorju, FIS (Fondo Integrazione Salariale) za podjetja od pet do petdeset uslužbencev, FSBA (Fondo di Solidarieta’ Bilaterale per l’Artigianato) za obrtniški sektor in nazadnje t. i. CIG in Deroga. Slednja je namenjena manjšim podjetjem, ki imajo od enega do pet uslužbencev, in večjim, ki imajo nad petdeset uslužbencev (npr. v komercialnem sektorju) in pred epidemiološko krizo niso imela pravice do takih socialnih blažilcev. To vrsto dopolnilne blagajne upravljajo posamezne dežele, kar je za nas velik problem, saj imamo stranke po vsej Italiji in vsaka dežela ima svoj pravilnik, ki se razlikuje od ostalih: dvajset dežel – dvajset različnih pravilnikov! Začetno je vladal kaos. Od marca do aprila smo dejansko delali vsak dan, našim strankam smo nudili možnost, da so nas lahko kadarkoli poklicale, saj so se zaradi epidemiološke krize znašle v hudih težavah.
K sreči lahko povem, da uslužbenci, ki trenutno koristijo dopolnilno blagajno, denar končno le prejemajo.
Delate večinoma s podjetji ali tudi s posamezniki?
Večinoma delamo s podjetji, ki imajo sedeže v različnih krajih Italije, in spremljamo italijansko tržišče za evropske multinacionalke.
Po čem največ sprašujejo vaše stranke?
Trenutno je na dnevnem redu upravljanje dopolnilnih blagajn.
Vaše poklicno združenje spremlja tudi številna krajevna podjetja. Kakšno je na splošno “zdravje” podjetij na Goriškem?
Že proti koncu lanskega in na začetku letošnjega leta smo opazili, da so po veliki gospodarski krizi iz leta 2012 marsikatera podjetja počasi spet prihajala na zeleno vejo. Žal je nastopil koronavirus in veliko podjetij je spravil spet na kolena. Srčno upam, da bodo hude finančne posledice premostljive, v tem trenutku pa je pomanjkanje likvidnih finančnih sredstev njihov največji problem.
Kako ocenjujete pomoč, ki jo Contejeva vlada namenja podjetjem?
Ne glede na politične barve strank, ki so trenutno na oblasti, moram priznati, da je dejstvo, da je vlada omogočila osemnajst tednov dopolnilne blagajne izven navadnih standardov, to se pravi izključno zaradi epidemiološke krize, velik podvig. Te tedne lahko podjetje izkoristi do konca meseca oktobra. To seveda ni dovolj, veliko problemov še ostaja. Za vse štiri vrste dopolnilne blagajne zavod INPS določa enotno pravilo glede višine denarnega zneska dopolnilne blagajne. Ta naj bi bil približno 80% bruto zneska plače uslužbenca, upoštevajoč seveda maksimalno višino zneska nadomestila, ki ga zavod določa (do 2.159,48 evra bruto plače je maksimalno nadomestilo 939,89 €, nad 2.159,48 evra pa 1.129,66 evra), od tega pa se odšteje še davek irpef. Treba je poudariti, da višja je bruto plača, večji je delež neto plače, ki jo delavec izgubi. Izguba plače je zato lahko tudi 50%! Denarna sredstva za dopolnilne blagajne prihajajo iz skupnega državnega sklada: CIGO in FIS trenutno upravlja zavod INPS, FSBA upravlja bilateralni zavod za obrt, CIG in Deroga pa upravljajo posamezne dežele. Po zadnji državni uredbi z zakonsko močjo, t. i. “Decreto rilancio”, pa bo za vse skrbel INPS – tako kot bi, po mojem mnenju, moralo biti že od vsega začetka.
Kakšne so vaše projekcije glede razvoja krize?
Po mojem mnenju je kriza najhuje prizadela področje turizma. Kar se tiče trgovskih dejavnosti, so te v težavah že od leta 2012, določene industrijske dejavnosti pa so tudi v času krize redno poslovale in niso imele potrebe zaprositi za dopolnilno blagajno. Nekaterim podjetjem se je promet še povečal, medtem ko je turizem popolnoma na tleh. Leto 2020 je sicer za določene sektorje že izgubljeno – rešiti moramo, kar se da. O morebitni, sicer nedvomno zelo nizki rasti, bomo lahko govorili šele naslednje leto. Vsekakor sem prepričan, da se bodo podjetja spet postavila na noge.
Sodelujete tudi z drugimi ustanovami? Katere so največje težave pri tem?
Dejansko opravljamo delo posrednikov med različnimi ustanovami, kot so Zavod za zaposlovanje, zavod INPS, zavod INAIL in davčni urad, ter posameznimi podjetji. Vse podatke podjetij posredujemo javnim ustanovam po telematskih poteh. Največja težava je krčenje delovne sile v javnih ustanovah, kar pomeni, da moramo mi opravljati veliko njihovega dela. Sektor, v katerem delujemo, je podvržen spoštovanju pravil o varnosti na delu, spoštovanju predpisov glede varovanja osebnih podatkov (“privacy” – GDPR) in preprečevanja pranja denarja (“antiriciclaggio”).
Kako bi se po vašem mnenju lahko izboljšalo vaše delo?
Prepričan sem, da bi se delo lahko izboljšalo le z uporabo sodobnih tehnoloških sredstev. Mi smo v tem smislu na tekočem, pri vsakodnevnem delu se izogibamo uporabi papirja. Velik problem še vedno predstavljata birokracija, ki je je v italijanski javni upravi ogromno, ter seveda preobsežno število zakonov in zakonskih določil – pomislimo samo na t. i. “Decreto rilancio”, ki ima celo 98 odredb, predvidenih za njegovo izvajanje.
Hvala za pogovor!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme