“Z upanjem in veseljem lahko gledamo vsako temino”

Piše: Matevž Čotar

POGOVOR / Anton Bedenčič, škofov vikar za Slovence v tržaški škofiji

Za nami je kočljivo leto, ki nas je prizadelo na vseh področjih, tudi na verskem. O tem in o prihajajočih praznikih smo se pogovorili s škofovim vikarjem za Slovence v tržaški škofiji g. Antonom Bedenčičem.

Kako je pandemija vplivala na naše osebno in versko življenje? Kako pa na posamezne župnije?

Pandemija koronavirusa je gotovo posegla v naše versko življenje. To je bil velik udarec na naši skupnostni ravni, saj je skupnost bistveni dejavnik krščanstva. Verniki ob nedeljah, praznikih, na splošno pri maši interagirajo med sabo, se pogovarjajo, srečajo duhovnika, poslušajo Jezusa preko evangelija in se povežejo z njim preko evharistije. Vse to potem vpliva na naše vsakdanje življenje in preide vanj, ko se srečamo z bližnjim, ko odpremo naša srca drug drugemu, skupnosti, svetu in se vedemo po krščanskih načelih. Prav to pomanjkanje je bilo občutiti na začetku tega posebnega leta, ko se je prvič pojavila pandemija, ko so se kar naenkrat morale prekiniti maše. Velja poudariti, da vrata cerkve niso bila nikoli zaprta. Duhovniki smo vedno maševali in ljudje so vedeli, da lahko pridejo do nas in molit v cerkev, čeprav ne kot običajno k skupni maši. Vsekakor je tudi Cerkev, kot veliko drugih ustanov, pokazala, da drži korak z naprednimi časi, v katerih živimo. Ljudje so lahko spremljali maše po spletu, televiziji, res veliko župnikov se je odločilo, da predvaja preko socialnih omrežij nedeljske maše. Velja omeniti dragoceno mašo v Rojanu, ki jo oddaja Radio Trst A in  je bila v veliko pomoč za našo narodno skupnost, saj so jo poslušali res v velikem številu. Ne smemo pozabiti, da sledijo maši večinoma starejši in ti nimajo vsi doma tehnoloških pripomočkov, kot so internet, pametni telefončki, tablice ipd. Zato je radio še vedno zelo dragocen. Mogoče so se nekateri zaradi te situacije poglobili tudi na osebni ravni, saj so imeli več časa za razmislek. Gotovo pa sta srečanje vernikov v cerkvi in povezano druženje nenadomestljivi.

Poleti se je stanje nekoliko izboljšalo. Uspešne so bile predvsem maše na prostem, ki so jih verniki zelo dobro sprejeli. Ljudje so se proti koncu poletja lahko ponovno srečali v cerkvi z določenimi omejitvami glede števila, nošenja mask, razdalje itd.

Ti začasni ukrepi se zdaj kar podaljšujejo in vplivajo ter pogojujejo tudi cerkveno življenje. Uvrščamo jih med težave, ki jih imajo posamezne župnije v teh časih. Strah in varnostni ukrepi, ki sem jih omenil, delujejo negativno na posameznike, ki raje ne pridejo v cerkev in ostanejo doma na varnem. Vsi ti dejavniki so pripeljali do tega, da je prisotnost v naših cerkvah polovična, predvsem v tistih cerkvah, ki so manjše. Pozimi ni več mogoče reševati problema razdalj z zunanjimi prostori, ker je mraz. Upamo, da bo kriza kmalu mimo, saj podaljšanje izrednega stanja, v katerem živimo, bo lahko vedno bolj prizadelo versko življenje. Res, da smo lahko verni tudi od doma, tvegamo pa ustvarjati virtualnega Boga in virtualno skupnost. Če se jedro neke skupnosti preveč zmanjša, lahko odmre, to velja tudi za župnije, predvsem tiste manjše. Jedro je bistvo skupnosti. Ne moremo niti mimo ekonomskega vidika, saj je vzdrževanje posameznih župnij, cerkev, župnijskih prostorov težavno v takih časih.

Letos smo Veliko noč praznovali na nenavaden način, prav tako bo tudi Božič potekal neobičajno. To je letošnji dodaten izziv za vernike, kajne?

Res je, oba praznika sta letos zelo okrnjena. Na praznične dni se toliko bolj občuti to nenavadno vzdušje. Letos je odpadel marsikateri praznik in procesija. Naj omenim procesijo na Opčinah, ki je potekala nenavadno, hvaležnico pri Sv. Justu, pomemben dan za tržaške Slovence, ki je odpadla zaradi zaostritve ukrepov oz. zaprtja občinskih meja. Za Veliko noč se je slišala Božja beseda, a tistega občestva, ki sem ga prej omenjal žal ni bilo. Zdaj pa je pred vrati Božič. Če navedem svoj primer, je v Repentabru navadno 150 – 200 ljudi na vigilijo in polna cerkev tudi pri jutranji božični maši. Letos jih v našo cerkev lahko vstopi le 40! Iz tega se lahko razume, kje tiči težava. V vsem tem imamo srečo, da ljudje lahko hodijo k maši in da jih lahko porazdelimo, kot bomo naredili za Božič, ko bomo imeli mašo na vigilijo in dvojno jutranjo božično mašo. V Sloveniji npr. po vsej verjetnosti tega se sploh ne bo dalo in ljudje bodo preživeli Božič tako kot Veliko noč. Skupnost se ob praznikih približa, to je letos veliko pomanjkanje. Skrbi me, kako bomo znova zaživeli normalno naše versko in skupnostno življenje, ko bo vse to sproščeno. To bo velik izziv za vernike. Če nam to ne bo uspelo, bo res hud udarec za krščansko in narodno skupnost, ker bomo postali, kot sem prej rekel, neke vrste virtualna skupnost. Če zmanjkajo versko življenje, tradicije, druženje, se lahko takoj izgubimo. Letos je naša naloga, da se dobro zavedamo, kaj se dogaja, da bolj globoko razumemo, zakaj smo kristjani. Moramo biti ponosni, da smo kristjani, in ohraniti v sebi občutek krščanskega življenja in krščanskih praznikov, tako ko bodo ti kočljivi časi mimo, bomo lahko spet zaživeli to širino in bogastvo krščanskega življenja in skupnosti.

V upanju, da bo leto 2021 leto lepših trenutkov, bi vas na koncu prosil še za božično spodbudno misel za naše bralce …

Božič je praznik upanja. Čeprav v adventnem času gremo proti luči, nas letos obdaja neka pandemijska tema, a mi moramo biti še toliko bolj kristjani, in torej nosilci upanja ter sreče. Božič nam to prinaša. Sredi najtemnejše noči je prišel Kristus na svet, tudi mi lahko z upanjem in veseljem gledamo vsako temino, ki obstaja. Vemo, da je Kristus med nami, in on je luč, ki razbija in uničuje notranjo temo, temo sveta, človeštva kot takega, ko ne najde izhoda posebno v odnosu do tistih vrednot, krščanskih vrednot, ki bi jih morali vsi imeti. S Kristusom ostaja luč, božje kraljestvo še vedno deluje in bo delovalo, tudi v težkih trenutkih. Prihodnost je Kristusova.

Preberi tudi

Božično obdobje z glasbo

Tržaška

Živeti v Bogu in iz Boga

Kristjani in družba

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme