Vzvišena svetost Device Marije v ikonah in na platnu

Piše: Kat

Gorica / Razstava v muzejskem kompleksu sv. Klare

Razstavo z naslovom Madre (Mati) so v goriškem muzejskem kompleksu sv. Klare uradno odprli v četrtek, 27. aprila, na ogled pa bo do 31. julija. Razstavljenih je dvaintrideset umetnin, ki so nastale med 13. in 20. stoletjem in pripovedujejo zgodbo Marijine ikonografije, opisi ob umetninah so v italijanščini, slovenščini in nemščini. Dela bodo na ogled ob petkih, sobotah in nedeljah med 10. in 13. uro ter med 15.30 in 19.30, vstopnica pa bo na voljo za pet evrov; vanjo bo vključen avdio-vodič tudi v slovenskem jeziku. Razstavo je postavila goriška občina v sodelovanju z odborom San Floriano iz karnijske vasice Illegio, kustos razstave pa je g. Alessio Geretti, ki je v Gorici pred časom z dogodkom 10 ur lepote omogočil ogled del Kandinskega, Matissa in Van Gogha.

Kustos je poudaril, da je Marijino življenje v krščanski umetnosti zelo pogosta motivika: od začetkov, ki se navezujejo na bizantinsko umetnost, kjer v ozadju izstopa zlata barva, se v razstavi zbrane podobe Marijinega življenja nadaljujejo vse do 20. stoletja. Marija je največkrat upodobljena s Kristusom, dojenčkom ali odraslim človekom, po križanju, podobe izražajo povezanost med materjo in sinom, tako na duhovni ravni kot v vsakem trenutku življenja. Podoba Marije izraža popolno – notranjo, duhovno – lepoto, kaže pa se v njenih gestah, v obleki in obrazu. Veliko razstavljenih del je manjšega formata, namenjena so osebni in domači pobožnosti, podobe pa reproducirajo velike upodobitve v cerkvah in na oltarjih. Upodobitve Device Marije in otroka so predmet meditacije, primeren za pomoč pri osebni molitvi. Na razstavi si lahko ogledamo bogato okrašene, v zlato odete “kraljice” na prestolu in navadne, skromne ženske, ki spominjajo na vse matere. Geretti je predstavil zamisel razstave, ljudem so hoteli omogočiti ogled nečesa, kar ponavadi ni vidno, vsa dela so namreč last zasebnikov. “Načrtovali smo, da bo razstavljenih trideset del, vendar smo zadnji trenutek pridobili še dve umetnini iz zasebne zbirke, za kateri smo se pred časom že dogovarjali,” je dodal kustos. 

Geretti je na odprtju razstave opozoril, da večina ljudi ne zna več dekodificirati podob, slik, ki jih vidi, čeprav živimo v času, v katerem so podobe glavno sredstvo sporočanja. Razstava je po njegovih besedah potovanje v času, v ikonografiji, ki postavlja v ospredje stik, ki ga skozi vero Bog vzpostavlja z nami in s katerim skuša pustiti sledove v našem življenju. Vsa dela prikazujejo Marijo in njeno lepoto kot rezultat stika in dotika, fizičnega in duševnega, s sinom: iz skromnega zemeljskega bitja se je povzdignila na najvišje mesto v vsem stvarstvu prav zato, ker stika z Bogom ni nikoli prekinila. Devica je prototip odrešenega človeka, ikone jo povzdigujejo, poudarjajo, da kraljujeta v odrešenem človeku učinka učlovečene Besede in Božanskega življenja. Na enem izmed razstavljenih panojev lahko preberemo: “S prikazom človeških lastnosti Božjega Sina in, nasprotno, s pripisom lastnosti vzvišene svetosti Devici, umetniška podoba postane zgovorno znamenje popolne in celovite komunikacije med človekom in božjim.”

Alessio Geretti je poudaril, da razvoj ikonografije ni le učinek minevanja časa, temveč tudi izmenjave idej, izkušenj, jezikov med Vzhodom in Zahodom, med Severom in Jugom. Izmenjave, soočanja, povezovanja je Geretti predstavil tudi z vključitvijo v razstavo ruske in ukrajinske ikone, reprodukcije tiste, ki krasi palačo kijevskega metropolita. “V trenutku, ki ga doživljamo, nas ta kombinacija spodbuja, da prosimo Božjo Mater, naj zagotovi, da bo logika miru prevladala nad logiko vojne,” je dejal kustos.

Na odprtju so pozdravili tudi goriški župan Rodolfo Ziberna, ki je poudaril lepoto razstave in se zahvalil organizatorjem, odbornik za kulturo Fabrizio Oreti in goriški prefekt Raffaele Ricciardi. V imenu odbora San Floriano je navdušeno spregovorila predsednica Lara Job, tople misli pa je izrazil tudi goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli, ki je dejal: “Tematiko matere povezujem s čustvi, z odnosi, ki jih v tem obdobju zelo potrebujemo. Vzgoja za čustva in odnose je tudi vzgoja za mir, mesec maj pa je Marijin mesec, mesec Matere Božje. Ne pozabimo, da tudi vsi, ki umirajo v vojni, imajo svojo mamo. Dimenzija čustev ni nepomembna; če najdemo navdih v čustvih, je to že lahko korak na poti do miru.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme