Kultura

Vztrajnost in volja najstnika-avtista

Vztrajnost in volja najstnika-avtista

SNG Nova Gorica / Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa

Zadnja predstava letošnje gledališke sezone Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica je bila premierno uprizorjena na domačem malem odru 15. maja. V koprodukciji Gledališča Koper in režiji Renate Vidič, ob dramaturškem branju Martine Mrhar, je nastala izredno intenzivna uprizoritev svetovne knjižne uspešnice Skrivnostni primer ali Kdo je umoril psa. Po literarni predlogi romana angleškega pisatelja Marka Haddona (2003) jo je za odrske deske (za londonski Royal National) priredil Simon Stepens. Krstna izvedba je prejela sedem nagrad olivier, med njimi tudi nagrado za najboljšo novo igro (2013). Številnim uprizoritvam po vsem svetu sta se pridružili še dve na slovenskih odrih, konec sezone v SNG Nova Gorica v prevodu Milana Dekleve, v začetku sezone pa jo je uprizorila Drama SNG Maribor v režiji Mateje Kokol.
Delo je napisano kot osebna izpoved glavnega protagonista Christopherja. Realistično prikazuje, kako razmišlja, se obnaša in si izrisuje pogled na svet, ki ga obdaja, najstnik z Aspergerjevim sindromom. Žal je avtizem zelo razširjena vseživljenjska razvojna motnja, pri kateri se predvsem kažejo težave s socialnim komuniciranjem, tudi zaradi reakcij, ki jih ima avtist na določene odzive okolja. Kdor pozna kakšno osebo, ki ga tare ta težava, je lahko še globlje doživljal izjemno natančno in vseskozi dosledno, mojstrsko igro Žige Udirja. Igralec je živo in izredno prepričljivo, pa tudi pretresljivo odigral to zelo zahtevno vlogo. Brez vsakršnega odstopanja je z besedo, gestikulacijo, čustveno močnim izrazom in gibi in mnogimi niansami izražal Christopherjeve občutke. Petnajsletni mladenič ne prenese, da bi se ga kdo dotikal, niti starši, ne mara nelogike, ne metafor ne vicev. Noče rumene in rjave barve, ima rad le konkretne stvari. Je sicer zelo nadarjen za eksaktne vede in trmasto vztraja pri tem, kar si je zamislil. Rad ima matematiko in fiziko, ki zahtevata točnost, natančnost. Za matematiko je pravi genij (zna našteti vsa praštevila do 7.507), rad bi postal znanstvenik.
Da je predstava pravzaprav dramatizacija romana, izhaja že iz tega, da vezno pripoved – hkrati je to Christopherjeva knjiga – prebira Helena Peršuh, ki tankočutno pooseblja Christopherjevo učiteljico Siobhan. Ta ga resnično razume in mu zna stati ob strani, ko to potrebuje, in mu dajati pravilne in praktične napotke za vsakdanje življenje. 15-letni Christopher si nadeja razkriti, kdo je tako kruto umoril sosedovega psa Wellingtona (sam zelo ljubi pse), ki ga je našel neke noči okrvavljenega, prebodenega z vilami na sosedovem dvorišču. Ko se gre detektiva, da bi izvedel, kdo je morilec, razkrije marsikaj prikritega iz bližnje okolice in laži, ki so se porodile med domačimi stenami. Tako izve tudi, da njegova mama ni umrla, kot mu je zatrdil oče, ampak je odšla od doma z drugim moškim, sosedom (lastnikom umorjenega psa!). Še bolj šokantno je zanj, ko se izkaže, da je ubil psa njegov oče (ta lik, razpet med strogostjo in skesanostjo, je imenitno odigral Gorazd Jakomini). (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
IK

06.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!