Tržaška

Vzhodni kristjani, apostoli, civilizatorji in begunci

Vzhodni kristjani, apostoli, civilizatorji in begunci

Piše Anka Peterlin: Zadnje srečanje DSI v l. 2018

Zadnje srečanje v letu 2018 so v Društvu slovenskih izobražencev namenili zelo zanimivi temi in povabili dva izredna gosta. Gre za dr. Saro Bevc Jonan, Irančanko, pripadnico kaldejcev, verske katoliške manjšine v Iranu, begunko, ki že 16 let živi v Sloveniji, in za teologa dr. Draga Ocvirka. Dr. Sara Bevc Jonan je bila osrednja gostja večera, dr. Ocvirka, specialista za vprašanja Bližnjega vzhoda, pa so organizatorji povabili, da bi poslušalci bolje razumeli njeno osebno zgodbo in zanimive korenine.
Svojemu predavanju je dr. Ocvirk dal naslov Vzhodni kristjani, apostoli, civilizatorji in begunci. Povod za poglobitev te teme je bil tudi izid knjige Vzhodni kristjani, beg in izgon iz bližnjega vzhoda nemškega duhovnika Andreasa Knappa, ki je pred kratkim izšla pri Celjski Mohorjevi družbi. (Avtor je kaldejce in njihovo situacijo spoznal prav med begunci v Nemčiji, kjer deluje.)
V pičle pol ure je dr. Ocvirk prisotnim učinkovito s sliko in besedo prikazal zgodovinski Oris kristjanov na Vzhodu, od Kristusove dobe dalje. Navedel je ogromno (za večino novih ali vsaj delno novih) podatkov o duhovno izredno bogati in obenem tragični zgodovini kristjanov, posebej kaldejcev, ki živijo na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Govornik je poudaril, da jih želi imenovati prav “kristjani vzhoda”, saj že 2000 let ustvarjamo zmedo s pojmi, kot je npr. Vzhodnorimsko cesarstvo, in z govorjenjem o vzhodni liturgiji; pri tem pa mislimo le na vzhod Evrope, vse naše znanje o ostalih kristjanih vzhoda pa se s tem konča.
Žal se ne menimo za prisotnost teh za vse človeštvo dragocenih “vzhodnih kristjanov”, in ker ne vemo ničesar o njih, ne reagiramo primerno ob strahotnih genocidih, ki se še vedno izvajajo nad njimi, nad našimi brati katoličani oz. kristjani.
Najprej je dr. Ocvirk moral pojasniti, da gre za kristjane, ki živijo v državah Bližnjega vzhoda že več kot 2000 let. Kot je razvidno iz evangelija, so bile zadnje besede, ki jih je pred svojim odhodom Jezus naročil apostolom, naj bodo njegove “priče do skrajnih mej sveta” (Apd 1,8).
Zemljevid takratnega sveta lahko imenujemo “triperesna deteljica”: 1. na t. i. Zahod je šlo pet apostolov; 2. druga skupina se je podala v severno Afriko (Egipt, Namibijo, Etiopijo, do Libije); v 3. smer pa je šla večina apostolov: njihovo jedro je odšlo v Azijo, saj je po besedah predavatelja tu naravno zaledje Palestine (tudi po številu kilometrov so Jeruzalemu ti kraji najbližji!). Zanimivo je bilo izvedeti, da so bile izhodiščne točke evangelizacije za apostole naselbine, v katerih so že dolgo živeli iz svoje domovine pregnani Judje.
Že v 8. stol. pr. Kr. se namreč prične judovska diaspora s t. i. “asirskim suženjstvom”. Večina Judov je že v Jezusovih časih živela zunaj Palestine in bila razpršena po diaspori, npr. tudi v Egiptu, v maloazijskih območjih (tam je deloval sv. Pavel, a z Judi ni govoril v aramejščini, pač pa v koine’, to je v grščini). Apostoli so najprej nagovorili prav Jude v diaspori. Za določeno obdobje je bila kristjanom zgodovina naklonjena, takrat so doživeli pravi razcvet. Gre za duhovno izredno bogato prisotnost kristjanov, ki so prenesli tudi grško kulturo in civilizacijo tamkajšnjim ljudstvom.
Predavatelj je poudaril t. i. “štiri stebre” kristjanov na Vzhodu: prvega predstavlja bogata liturgija kaldejcev: slikovita, glasna razlaga Sv. pisma; gre za izredno zvočno bogastvo; branje svetih tekstov je izredno privlačno za uho in razum.
2. steber je meništvo, ki razvija teologijo, mistiko in askezo in je izjemnega tudi zgodovinskega in kulturnega pomena. Zanimivo je npr. vedeti, da so asketi, sirski menihi, na stebru in da so k njim prihajale velikanske množice; ali to, da so poleg “puščavskih očetov” imeli tudi “puščavske matere”. Izrednega pomena so bili samostani, saj so bili središče verskega, kulturnega in narodnega življenja kristjanov. Bilo jih je ogromno število (veliko so jih porušili). (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

09.01.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!