Uvodnik

Vstopili smo v advent

Piše: Jurij Paljk

Minulo nedeljo smo vstopili v adventni čas, čas milosti, se reče po navadi, saj se kristjani v tem času pripravljamo na prihod, rojstvo Jezusa Kristusa.
Za razliko od postnega časa, ki ga obhajamo kot pripravo na Veliko noč in traja štirideset dni, adventni čas ni omejen na točno število dni. Z adventnim časom v Cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na Božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (Sveti trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo darovanje v templju ali Svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem pomeni veselje ob novem življenju in lahko simbolično nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. Simbolika rojstva in novega začetka je vtkana v potek celotnega cerkvenega leta. Dogodki ne pomenijo le spominjanja preteklih Božjih del v zgodovini odrešenja (o čemer poroča Sveto pismo) in poti skozi galerijo svetnikov, ampak tudi aktualizacijo Božjih sporočil za sedanji trenutek. Na večja praznovanja se kristjani pripravljamo v posebnih, pripravljalnih časih. K zunanjim in materialnim pripravam na cerkvene praznike sodi tudi duhovna priprava v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje prejem zakramenta sprave, razne odpovedi, post, dobra dela ali miloščino. Latinska beseda adventus pomeni prihod.
Znamenje zunanje priprave na Božič je adventni venec. Tradicionalno se pri nas v cerkvah in po domovih pripravljajo adventni venci s štirimi svečami. Naraščanje luči simbolizira rast dobrega v življenju. Adventni venec je iz rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. Kot okras in liturgični simbol adventnega časa, prevzet od germanskih narodov, se je v Sloveniji uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Štiri sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi, imajo posebno simboliko: predstavljajo štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta); predstavljajo štiri strani neba: sever, jug, vzhod in zahod, kar govori o univerzalnosti Kristusovega učlovečenja za ves svet in vse ljudi; predstavljajo štiri letne čase, kar pomeni, da je bilo Kristusovo rojstvo pomembno ne samo za tisti zgodovinski čas, v katerem je živel na Zemlji, ampak je pomembno za vse čase in vsako dobo; predstavljajo človekovo življenje; (ob rojstvu) prižgana sveča je vsak trenutek manjša, kar govori o tem, da smo vedno bliže sklepu življenja in nas spominja na tuzemsko minljivost. Pa vendar je vse to zaman, če kristjani ne živimo kot kristjani, vse naše pričakovanje Božiča in Jezusovega rojstva je zaman, če ne vidimo v sočloveku Njega, na Čigar prihod se pripravljamo v adventu.
In so zato trde, a še kako resnične besede duhovnika iz Padove, ki je te dni svojim faranom, ki so izjemno sovražno nastrojeni proti prišlekom, preprosto povedal: “Bodite vsaj dosledni in letos ne pripravite jaslic in ne prižigajte božičnih lučk”!
Razmislimo tudi sami, kje je naše mesto zdaj in tu, v državi, ki z zakonskim odlokom meče na cesto več kot dvajset tisoč najbolj ranljivih pribežnikov, se obnaša enako, kot so se ljudje v Betlehemu, kjer Jožef in Marija nista našla prenočišča in se je zato Jezus rodil v hlevu.
Krščanstvo je krščanstvo le takrat, ko besedam sledijo dejanja, pravzaprav še najbolj takrat, ko dejanja govorijo o Kristusovem nauku!
In sploh ni res, da se ne da ničesar storiti! Začeti je treba pri sebi, pri lastnem odnosu do drugih in drugačnih, da ne bo šla letos Sveta Družina tudi mimo naših domov!

05.12.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!