Bodi človek

Vstali Kristus kot nekaj novega

Vstali Kristus kot nekaj novega

Piše Marko Rijavec / Kristjani, velikonočni iskalci

Markov evangelij je pravzaprav edini, ki se konča s povsem enako velikonočno izkušnjo žena, kakršno v svojem življenju doživlja velika večina kristjanov vseh časov, tudi nas, kristjanov Velike noči 2018. Žene v Markovem evangeliju, ki se izvirno konča že v 8. vrstici 16. poglavja, ostanejo presenečene, prestrašene in osuple. Tudi vstalega, spet živega Jezusa, ne vidijo. Na kraju tolikšne človeške žalosti najdejo samo prazen grob in mladeniča, ki jih pošilja ven. Toda ne kamorkoli. Pošilja jih, naj gredo za Njim, ki je bil obujen in ki gre pred njimi. Njega pa ni …
Kam torej, če ga ni videti? Najlažja razlaga tega čudnega namiga bi seveda bila, naj njegovi učenci ponavljajo njegove stopinje, naj delajo to, kar jih je učil, naj živijo tako, kot je On živel. Toda Kristus je živ in ne mrtev. Če pa je živ, je potemtakem kot vsako življenje in vsak živ odnos tudi vedno nov in nepredvidljiv. Zato sta ta namig in potemtakem tudi krščanstvo strašansko zapletena. Velikonočni namig in poslanstvo kristjana je namreč iti na pot in iskati Kristusa. Iskati ga povsod. Ker je lahko povsod, o čemer govorijo ostale evangeljske velikonočne pripovedi.
Odtlej se kristjani ne moremo zadovoljiti z ustaljenimi stvarmi, z ustaljenimi praksami, niti z že preverjenimi odgovori na vsakdanja vprašanja. Odslej je krščanstvo primorano svoje oblike vseskozi spreminjati, iskati nove in nove poti do Boga, ki je živ in nepredvidljiv kot življenje samo. Ker je namreč tako, da kristjan, ki Kristusa išče v grobu, tam, kamor ga je položil, ko ga je zadnjič videl, prav lahko najde samo prazno lupino, Boga pa ne. Ker Bog ni truplo, ampak je kot otrok, mlad, neugnan in izmuzljiv. Ne more ostati znotraj človeških struktur, temveč jim vedno znova uhaja. Ne zato, da bi nam ušel, ampak zato, da bi nas prisilil, da rastemo. Da se pomlajamo. Da iščemo. Ker je, kakor pravi francoski filozof F. Hadjadj, nevernik pravzaprav samo tisti, ki ne išče več. Tisti, ki si misli, da sta njegovo krščanstvo in njegovo odrešenje garantirana s tem, ko speče potico, pobarva pirhe in jih nese k velikonočnemu žegnu. In da kristjan pomeni živeti tako, kot so živeli tisti, ki so nam to vero predali. Da je Kristus vedno tam, kamor so ga položili. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

02.04.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!