Vsi obrazi depresije

V sredo, 19. februarja, je bilo v dvorani F. Močnik prvo predavanje iz ciklusa predavanj, ki jih vsako leto organizira Skupnost družin Sončnica. V nabito polni dvorani je spregovoril dr. Aleš Kogoj (zdravnik na Psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavatelj vsebin s področja duševnega zdravja in gerontologije na katedri za psihiatrijo Medicinske fakultete v Ljubljani in na drugih zdravstvenih šolah) o temi, ki je očitno še kako aktualna, saj boleha za depresijo nezanemarljiv odstotek prebivalstva, ki je danes v stalnem porastu.
Predavatelj je začel svoj poseg na zanimiv način, in sicer s prikazom diapozitivov znanih osebnosti: Lincoln, Marilyn Monroe, Freud in drugih ter nakazal, da je depresija bolezen, ki ne izbira svojih “žrtev” in jo moramo obravnavati tako kot katero koli drugo bolezen. Povedal je, da je depresija motnja razpoloženja, in navedel primer bipolarne motnje, ko je nekdo poln načrtov, motivacij, idej, nato pa zapade v žalost, otožnost, celo v apatičnost. Navedbe je podkrepil s primeri iz slikarskega sveta, in sicer z Vincentom van Goghom in Munchom. Najprej je spregovoril o simptomih depresije, ki se odražajo na različne načine. Razvrstil jih je v več skupin, in sicer v motnje razpoloženja, ki se kažejo kot občutek praznine, osamljenosti, otožnosti ali pa v napetosti, jezi in agresivnem vedenju. Prizadeto je tudi mišljenje, nemalokrat se pojavijo motnje spomina, koncentracije, porodijo se občutki krivde, pacient težko razmišlja. Težave se kažejo predvsem v telesnih znakih, to so motnje spanja (nespečnost ali preveč spanja, sprememba apetita), hujšanje ali prenajedanje, hitra utrujenost ob manjših naporih, bolečine v mišicah in sklepih, tiščanje v prsih, glavobol, vrtoglavica, bolečine v želodcu, zaprtje. Pojavijo se še socialni simptomi: posameznik se umika iz družbe, njegova delovna učinkovitost je zmanjšana.
Depresija je zelo pogosta bolezen, ki bo zaradi napovedanega velikega števila obolelih najdražja bolezen v prihodnjih petdesetih letih. Marsikdo ne zazna motnje, ne išče pomoči, je napačno ali neustrezno zdravljen. Zato je izjemnega pomena, da se oboleli obrne na ustrezno zdravstveno ustanovo, kjer bo deležen celostnega pristopa in učinkovitega zdravljenja.
Dr. Aleš Kogoj je nato obrazložil, kaj sproži depresijo. Ponavadi gre za splet več dejavnikov: pogosti so dedni razlogi, življenjski pogoji, bolezni, porod – hormonska neravnovesja, medsebojni odnosi, zdravila, razni dogodki. Dokazano je, da depresija vpliva na slabšanje splošnega telesnega stanja, depresivnost je izrazit dejavnik tveganja tudi drugih obolelosti, npr. demence, možganske kapi in drugih bolezni. Predavatelj je nato izčrpno razčlenil t. i. mite in realnosti o samomorih in samomorilcih, opozoril na dejstvo, da imamo veliko predsodkov in stereotipov o vedenju samomorilcev, in še poudaril, da je depresija, če ni ustrezno zdravljena, zelo močan povzročitelj tveganja. Obrazložil je razloge in nekatera tipična nagnjenja in vedenjske značilnosti ljudi, ki se znajdejo v hudi življenjski stiski; pri takih ljudeh se lahko pojavijo določene vedenjske spremembe, na katere moramo biti pozorni.
Nato je avtor spregovoril o depresiji po posameznih kategorijah: pri ženskah se zelo pogosto pojavi med nosečnostjo oziroma po porodu (znana kot postporodna depresija, ki ponavadi hitro izveni, saj gre največkrat za lažjo obliko), naslednje kritično obdobje je menopavza, ko se spet spremeni delovanje nekaterih hormonov. Pri moških pride do depresije zaradi manjše tolerance na stresne dogodke, zaradi poklicne izgorelosti, odvisnosti itd. Pri otrocih je treba ločevati med problemi odraščanja, depresija je pri njih zelo težko prepoznavna, velika pa je suicidalna ogroženost, zapiranje v lastni krog in lastni svet. V starosti je čustvovanje bolj plitko, zato je depresija manj opazna.
Zdravljenje depresije je lahko raznoliko, in sicer z zdravili in psihoterapijo: na tržišču so različna zdravila za zdravljenje psihoterapije, kot so antidepresivi, anksiolitiki in antipsihotiki. Razložil je pozitivne in negativne učinke jemanja zdravil. Učinkovite so tudi različne psihoterapevtske tehnike od vedenjske, kognitivne, interpersonalne, do skupin za samopomoč, kjer se srečujejo bolniki in se pogovarjajo o težavah.
Na koncu je predavatelj poudaril, kako si lahko pomagamo sami. Najprej moramo biti pozorni na svoje razpoloženje: če imamo težave, poiščimo strokovno pomoč in se ne zdravimo sami. Lahko pa zmanjšamo tveganje za nastanek ali poslabšanje depresivnega stanja, če si zastavimo uresničljive cilje, delamo stvari, ki nas veselijo, si sestavimo urnik opravil, hodimo v družbo, se pogovarjamo s prijatelji, pomembne odločitve preložimo, smo telesno aktivni, jemo zdravo hrano, se zmerno izpostavljamo soncu, primerno spimo. Po predavanju je predavatelj rad odgovarjal na številna vprašanja sicer zelo pozornega občinstva.
Adrijan Pahor

Prvo predavanje v pomladnem nizu Skupnosti družin Sončnica

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme