Vsakoletni praznik slovenske koroške literature

Piše: Lev Detela

Nova številka celovške slovenske literarne revije RASTJE

RASTJE je zajetna periodična publikacija, ki ob koncu vsakega koledarskega leta ponudi bralcem obširen pregled aktualnega slovenskega leposlovnega pisanja na avstrijskem Koroškem in o Koroški. Ker izide le enkrat na leto, je bolj zbornik ali almanah kot navadna revija. Izdaja jo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo v Celovcu in urejuje dr. Miha Vrbinc s širšim uredniškim odborom.

Nedavno je izšla že petnajsta številka RASTJA. Kot vedno je razdeljena na več tematskih delov. Začetni del je posvečen pesniku, prozaistu in prevajalcu Janku Messnerju ob stoletnici njegovega rojstva in desetletnici njegove smrti. O njem v uvodnem eseju piše pisatelj in prevajalec Jože Strutz, ki posebej omenja Messnerjevo Izbrano delo v sedmih zvezkih, ki je izhajalo med letoma 2009 – 2011. V tem izboru je objavljena Messnerjeva zgodnja proza, a tudi satirične Fičafajke, ki so javnost razburile, a so po Strutzovem mnenju “danes intimen spomin na sedemdeseta leta, ko nas je zavzemal boj za dvojezične napise.” Takrat je hodil Janko Messner v prvi vrsti koroških kulturnih delavcev skupaj s Florjanom Lipušem in bil eden glavnih sodelavcev in oblikovalcev nekdanje legendarne koroške revije MLADJE, ki je bila odskočna deska v moderno koroško literarno ustvarjanje v slovenskem jeziku. Zanimivo je, da je MLADJE še danes model za nove slovenske koroške revijalne pobude in seveda tudi za literarno rast v RASTJU.

Dva uvodna spominska zapisa v najnovejšem RASTJU sta posvečena leta 2021 umrlima koroškima slovenskima besednima ustvarjalcema Hermanu Germu in Jožetu Blajsu, obsežen prvi del publikacije pa je namenjen liriki. Objavljeni so prispevki šestnajstih avtoric in avtorjev iz vrst najrazličnejših generacij. Poleg stvaritev priznanih književnikov sodelujejo z raznovrstnimi priložnostnimi teksti tudi različni ljubitelji literature. Želja Društva slovenskih pisateljev v Avstriji je namreč spodbujanje širšega kroga slovenske koroške javnosti k pisanju v slovenskem jeziku.

Zanimivo je, da je v pesniškem delu poleg perspektivnih mlajših avtoric in avtorjev Amine Majetić, lirično ponotranjene Verene Gotthardt ali kritično bodičastega Aljaža Pestotnika objavljenih tudi več prigodnih in domoljubnih napevov z dodanimi notami. V to zvrst sodijo besedila Marije in Hanzija Artača in Lenčke Kupper, tako da je RASTJE v tem sklopu tudi majhna pesmarica oziroma pregled slovenske glasbene ustvarjalnosti na avstrijskem Koroškem.

V aktualno koroško stvarnost kritično in odkrito posega v nizu pesmi z naslovom Posprava po stoletnici leta 1946 rojeni upokojeni šolnik Stanko Wakounig. Med drugim obžaluje usihanje slovenščine in zapiše: “Še se dajo ljudje, / ki z mano čisto na samem / brez sramu slovensko govore. / A če v bližini kdo drug je še kje, / od daleč zavpijejo “Servus!”/ in se mi poskusijo …/ v velikem krogu izogniti.”

Zanimive so tudi z lirično subtilnostjo obarvane pesmi Vincenca Gotthardta, ki jih v “preji časa” zaprede v izgubljene starožitnosti, čeprav časa ni mogoče ustaviti “z odstranitvijo kazalcev in ne z utapljanjem digitalnih ur”.

V odseku Prozni pogledi je natisnjenih več zanimivih inovativnih besedil. Posebno pretresljivi so spominski odlomki na izseljeništvo in taborišča v Nemčiji v času druge svetovne vojne, ki jih je po zapisih in pripovedovanjih Elizabete Sitter rojene Ogris pripravila pod naslovom Mamin glas Helga Mračnikar. Omeniti velja tudi eksperimentalno in filozofsko oblikovano prozo dvojezično slovensko in nemško pišočega mlajšega avtorja Štefana Feiniga. Zelo kritično satirično pismo neprijaznemu koronavirusu pa je napisala leta 1945 v Radljah ob Dravi rojena Ivana Hauser.

V odseku Dramski pogledi je objavljen tudi odlomek o za koroške Slovence težkem dvajsetem stoletju iz dramskega besedila, nastalega ob stoletnici koroškega plebiscita, ki ga je pod naslovom Veter v grapah Korotana napisal Martin Kuchling.

Del revije je namenjen mladim koroškim besednim ustvarjalcem, ki so se uveljavili na natečaju Pisana pomlad 2021, pri katerem je sodelovalo kar 490 učencev in dijakov iz različnih koroških šolskih zavodov, predvsem pa z Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu in z Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru.

Posebno zanimiva sta tokrat prispevka iz odseka Esejistični pogledi. V obširni razpravi Pokažimo, da še tudi mi Koroški Slovenci živimo, kar je stavek z letaka, ki je vabil na tabor na Bistrici pri Pliberku, piše leta 1949 v Celovcu rojeni zgodovinar Teodor Domej o treh koroških taborih v letih 1870 in 1871 na Bistrici pri Pliberku, v Žopračah pri Vrbi in v Zgornji Buhli pri Grabštajnu. Na vseh taborih so vihrale slovenske zastave, govorniki, med njimi Matija Majar – Ziljski, pa so razpravljali o nujni potrebi jezikovne in narodne enakopravnosti v velikem mnogonarodnem habsburškem cesarstvu.

Zanimiv je tudi esejistični prispevek muzikologa in glasbenega novinarja Franca Križnarja. Pod naslovom Prešeren v glasbi in v Celovcu razpravlja avtor o uglasbitvi Prešernovih poezij, še posebej v skladbah za pevske soliste in za čisto vokalno glasbo. Piše pa tudi o Prešernovem polletnim bivanju v Celovcu leta 1832. Tu je opravil odvetniški izpit s slabo še “zadostno oceno” pri Apelacijskem in kriminalnem višjem sodišču za Notranjo Avstrijo. Tedaj je tudi zapadel v prvo večjo življenjsko krizo.

V zadnjem delu revije so natisnjeni še zapisi o novih knjigah slovenskih koroških književnic in književnikov in o knjigah s koroško slovensko problematiko povezanih drugih avtoric in avtorjev. Likovna oprema najnovejšega RASTJA je bila v rokah leta 1984 rojene medijske umetnice in oblikovalke Nataše Sienčnik, ki je med drugim študirala transmedialno umetnost na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju. Na ogled so njeni posnetki raznovrstnih objektov iz serije Ne – ure (No-Clocks), ki so povezani s časom oziroma z zanikanjem časa, in razne abstraktne barvne kompozicije, ki so nastale v letu 2021.

V tokratnem petnajstem RASTJU za leto 2021, ki obsega kar 276 strani, sodeluje 28 avtoric in avtorjev. Tudi to dejstvo dokazuje, da je lepa slovenska beseda na avstrijskem koroškem še vedno živa in tvorna. Tudi nova izdaja RASTJA za leto 2021 je resnični praznik slovenske koroške besedne ustvarjalnosti.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme