Vsakdo med nami naj prevzame nase odgovornost in dela za skupno dobro

Piše: Jurij Paljk

POGOVOR / Senatorka Tatjana Rojc

Senatorko Tatjano Rojc, ki je najvišja politična predstavnica slovenske narodne skupnosti v Rimu, smo ob koncu leta zaprosili za pogovor. Namen pogovora je, da bi nam strnjeno prikazala opravljeno delo v minulem letu, uspehe, a tudi izzive.

Ko opazujemo Vaše delo od zunaj, Vam rade volje in z veseljem priznamo, da Vam ne manjka potrpljenja. Pa vendar: Se vam ne zdi, da je preveč tistih, ki Vas kritizirajo in Vam neupravičeno mečejo polena pod noge, še posebej iz vrst tistih, ki bi se morali prepoznavati v Demokratski stranki?

Ko kdo sprejme nalogo in zaupanje neke skupnosti, ve, da ga čaka nelahko delo. Čas, ki ga živimo, nas vsak dan postavlja pred hude preizkušnje in izzive. Moj slogan je bil in ostaja: “Skupaj složni v senat”. Ne glede na ideološko prepričanje ali politične izkušnje ali ambicije nekaterih se tega stremljenja k slogi in skupnemu nastopu za skupni cilj še vedno držim. Naloga, ki mi jo nalaga Ustava, je, da skrbim za dobro državljanov. Zato znotraj naše skupnosti ne pojmujem delitve med ‘naši’ in ‘njihovi’, vsi smo MI in torej vsi naj bi si prizadevali za ekonomski in kulturni razvoj, za utrjevanje našega znanja, naše prisotnosti, naše pripadnosti, našega jezika, našega védenja o nas samih. Kdor tega ne razume, je v slabi veri. Ko srečujem ljudi na cesti, ki mi zaupajo svoje težave in veselje, vem, da sem na pravi poti. Pritlikavost nekaterih pa se me ne dotakne. Nimam časa za to.

Prav gotovo je bilo zahtevno in naporno delo, ko ste tudi Vi dejavno pripravljali obisk dveh predsednikov v Trstu in še posebej pri spomenikih v Bazovici. Narodni dom je gotovo osrednja tema letošnjega leta, Vaš komentar.

13. julij 2020 je bil težko pričakovan in pravzaprav zgodovinski dogodek. Ravno te dni, ko sem bila na obisku pri državnem sekretarju Achilleju Variatiju in njegovih ožjih sodelavcih, sem čutila, kako se vsi živo spominjamo tega trenutka. Čaka nas še nekaj dela, preden bo prišlo do dokončne rešitve vprašanja lastništva Narodnega doma, in srčno upam, da nihče ne bo skušal zaustavljati procesa, ki se bo tako ali drugače končal z vpisom te simbolne stavbe v lastništvo Fundacije. V primeru pa, da bi kdo metal polena pod noge, bo treba obelodaniti marsikaj. Proces spremljamo številni, na prvem mestu predsednika Pahor in Mattarella, ki sta najvišja možna garanta, da bo do sklepa prišlo čim prej in s čim manj zapleti. Vsi sogovorniki na najvišji institucionalni ravni so namreč izdali svoj nihil obstat. Nekaterim to ne gre v račun, ampak Latinci pravijo, ubi maior, minor cessat, če ima ta minor le nekaj soli v glavi.

Letošnje leto je označila pandemija s koronavirusom covid-19, ki kar ne pojenja. Kako ste sami preživljali ta čas? In še Vaša ocena stanja in reševanja te svetovne krize, kakršne v zgodovini, vsaj novejši, še nikdar ni bilo.

Mislim, da je pandemija močno zaznamovala vse nas, pa tudi postavila pod vprašaj vrednote, ki oznamenujejo v glavnem zahodno civilizacijo. Strah pred virusom je spremenil naše življenjske navade in naš vsakdan. Upam, da nas bo vse to strahotno dogajanje nekoliko streznilo. Pred nami je še dolgo obdobje bolezni in ekonomske krize. Svet ne bo več tak, kakršnega smo poznali. Prepričana sem, da bo boljši, bolj spoštljiv do sočloveka in narave, kar pravzaprav po svojih močeh podpira tudi politika.

Sami ste dejavno vključeni v iskanje rešitev za zajamčeno politično zastopstvo slovenske narodne manjšine na vseh ravneh, tudi najvišji v Rimu. Kako ocenjujete sedanje stanje in kako nameravate sami postopati v prihodnje?

Dejstvo, da vladna večina še ni dobila dogovora za nov volilni zakon, pove marsikaj. Če bomo šli na volitve s starim zakonom, na novo zarisanimi okrožji (za nas je precej boleče, da so Slovenci na Videmskem izključeni iz t. i. ‘slovenskega’ okrožja, ki zajema Gorico in Trst) in seveda, po novem, z močno okrnjenim številom parlamentarnih zastopnikov naše dežele, bodo možnosti za ‘olajšano’ izvolitev, kakršno jamči zaščitni zakon iz leta 2001, zelo omejene. Tako je stanje danes. A politika dopušča marsikaj in vse se lahko še spremeni. Moja prizadevanja so usmerjena v spremembo volilnega zakona in posebnega člena, ki bi nam lahko omogočil prisotnost v parlamentu.

Dejavno ste posegli in sodelujete tudi pri odpravi pogubnih posledic pandemije na družbo, gospodarstvo, na vse nas. Povejte nam kaj več o načrtu Ristori, za kaj pravzaprav gre, in kako ocenjujete delo sedanje italijanske vlade.

Do danes smo volili štiri vladne dekrete, ki so poznani pod imenom Ristori. Gre za ogromne vsote denarja, ki smo jih namenili predvsem tistim kategorijam, ki so jih omejitve dejavnosti zaradi pandemije najbolj oškodovale. Moja osebna skrb je bila, da podpremo najšibkejše, torej osebe s posebnimi potrebami in hude bolnike, starejše ter njihove družine. Posebej pa bi omenila tudi podporo kulturnemu področju, za kar sem se seveda posebej zavzela, saj so med najbolj izpostavljenimi kategorijami prav poklicni umetniki, pevci, glasbeniki, prevajalci, raziskovalci, zlasti s področja humanistike, ki nimajo stalne zaposlitve in ki so ostali brez delovnih dohodkov zaradi virusa. Vlada je sprejela dva moja predloga in upam, da bo to tudi udejanjila. Nov Ristori bomo obravnavali že na začetku januarja. Naj posebej omenim, da smo, sicer po napornih dogovorih, prišli do delnega sodelovanja z opozicijo, saj gre pri reševanju stiske državljanov za problem, ki ga je treba deliti in reševati skupaj, na kar je posebej opozoril tudi predsednik Republike. Vlada torej usmerja svoje napore v pravo smer, čeprav ostajajo seveda na mizi še številna odprta vprašanja.

Imeli ste vrsto srečanj na najvišji ravni s slovenskim političnim vrhom. Kako ocenjujete odnose med Italijo in Slovenijo? 

Mislim, da so odnosi zelo konstruktivni: ne pozabimo, da je Italija drugi gospodarski partner slovenske države. In ne pozabimo tudi, da so bilaterale med posameznimi ministri postale res nekaj povsem normalnega. Zdi se mi posebej pomembno, da se najvišji slovenski institucionalni predstavniki med vsakim obiskom v Italiji želijo srečati s slovensko senatorko, prav tako pa se mi zdi pomembno, da je vzpostavljeno odlično sodelovanje med predstavniki slovenske diplomacije v Italiji in najvišjimi italijanskimi državnimi institucijami tako v Trstu kot v Rimu. Slovenci za italijansko državo torej nismo neznanka, tudi ker za nami trdno stoji slovenska Republika, ki je enakopravna članica med državami Evropske unije.

Sami smo prepričani, da je rušenje sedanjih vlad nečloveško, nespodobno, škodljivo in tudi politično skrajno neodgovorno v času reševanja življenj in iskanja rešitev za odpravo posledic pandemije, tako v Sloveniji kot v Italiji. Vaš komentar.

V kriznih časih je negotovost pri vodenju vsake države najhujši sovražnik. V Italiji nekateri stalno grozijo s krizo: kako bi lahko vladno krizo opravičili danes, ko nam Evropa namenja 209 milijard evrov za prenovo države in načrtovanje prihodnosti na področjih skrbi za naravo in t. i. ‘zelene’ ekonomije, digitalizacije, šolstva, zdravstva? Zdi se mi, da je najbolj pomembno, da vsakdo med nami prevzame nase odgovornost in dela za skupno dobro, mimo ozkih osebnih ali strankarskih interesov. To je edina rešitev.

Ob koncu bi vas prosili za voščilo vsem našim ljudem v vseslovenskem in ne samo slovenskem prostoru.

Za nami je leto težkih preizkušenj. Zato naj bo Božič predvsem v znamenju vrednot človečanstva in medsebojnega spoštovanja. Vsem želim zdravja in vedrega pogleda, smeha in luči, lojalnega sodelovanja, korektnosti in odkritosrčnosti, predvsem pa želim nam vsem medsebojnega razumevanja in složnega skupnega načrtovanja novih, uspešnih poti, ki bodo pripomogle k rasti in razvoju vsakogar med nami, ter celotne naše narodne in človeške skupnosti.

Hvala za pogovor in vesel Božič, v novem letu srečno tudi Vam!

Preberi tudi

Aktualno

07.01.2021
Naših 25 let

Uvodnik

Naših 25 let

13.01.2021

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme