“Vsaka lutka je izraz otroka”

Devin / Tradicionalna lutkovna delavnica

Tudi letos je v sklopu Devinskega vrta ustvarjalnosti zaživela tradicionalna lutkovna delavnica, ki jo že dvajset let prireja OPZ Ladjica iz Devina pod okriljem zbora Fantje izpod Grmade. Letošnje delavnice, ki je potekala v jutranjih urah od 24. junija do 28. junija na sedežu zborov v Devinu, se je udeležilo devet otrok. V petih dneh so mali ustvarjalci pripravili lutkovno predstavo Leteča hišica in jo ob koncu tedna predstavili staršem.

Male lutkarje, režiserko in animatorko smo zmotili dobro uro pred glavno prireditvijo, da bi nam razkrili kaj več o tej enkratni in zanimivi delavnici. Pridružila se nam je tudi koordinatorka in duša dolgoletne tradicionalne pobude Maria Feinig. Z njo smo se pogovorili o dvajsetletnem delovanju in o pomembnosti take delavnice. “Vsakoletne lutkovne delavnice v Devinu so lepa priložnost, da udeleženci bogatijo svoje ustvarjalne sposobnosti z izdelovanjem lutk in scenografij, obenem pridobivajo lepe izkušnje nastopanja pred občinstvom in utrjujejo znanje slovenščine. Lutke so namreč odlično sredstvo, da mali lutkarji premostijo določene težavice in strahove.” Delavnico prirejajo torej že celih dvajset let (tudi podpisana sem se je v mladih letih udeležila in izdelala čudovito lutko) in v tem času so se kot mentorji vrstili številni režiserji in lutkarji. Veliko so sodelovali z Jeleno Sitar in njenim možem Igorjem Cvetkom, s pokojno Ireno Zubalič, Katjo Povše, že drugič pa je med njimi letošnja režiserka Irene Rajh. V teh letih so priskočili na pomoč tudi mladi animatorji, člani Devinskega mladinskega krožka, letos pa je režiserki pomagala mlada študentka razrednega pouka Nataša Vidonis. “Ko smo začeli s tem projektom, smo si želeli, da bi otrokom ponudili poletno delavnico, ki ne bi vključevala samo petja, temveč tudi širšo ponudbo oz. da bi zaobjemala ustvarjalno, umetniško in gledališko plat. Petje smo seveda vključili, tako da so otroci med predstavo večkrat peli in tudi igrali na inštrumente.” Ko govorimo o ustvarjalnosti, je treba poudariti, da vsak otrok ustvari lutko po svoji domišljiji, ne da bi sledil določenim smernicam. Vsaka lutka je tako izraz vsakega otroka, čisto posebna in edinstvena, a hkrati čudovita, je še poudarila koordinatorka. Na letošnji delavnici so otroci za razliko od prejšnjih let, ko so vedno improvizirali, prvič brali oz. se naučili že pripravljen tekst. Letos so torej pripravili predstavo po zgodbi Daneta Zajca Leteča hišica. Pod mentorstvom priznane lutkarice in režiserke Irene Rajh je v teh junijskih dneh osem deklet in en fant pripravilo čudovito predstavo s pomočjo senčnih lutk. “Prve dni delavnice pripravljajo lutke na osnovi zgodbe, zatem pa se začne postavljanje scene. Letos je za sceno v glavnem poskrbela režiserka, drugače, če so otroci starejši, tudi sami pomagajo pri postavitvi.” Najtežji del je usklajevanje celotne lutkovne predstave za kulisami. Treba je tudi izbrati in določiti vloge. “Najprej smo preverili branje otrok in zatem določili vloge. Vsekakor so vsi otroci imeli pomembno vlogo v igri prebrati svoj del,” nam je pojasnila animatorka Nataša Vidonis. Otroci so bili res pridni in živahni, v skupini pa so delali čudovito, je animatorka pohvalila udeležence. Senčne lutke pa so tudi pozorno pripravili. Najprej so na papir narisali hišico, zatem so jo prerisali na plastificiran papir, jo pobarvali z barvami za steklo in izrezali. Poleg hišic so mali ustvarjalci izdelali tudi junake zgodbe in številne rožice in drevesa. Da je rezultat bil res dober, nam je potrdila tudi režiserka Irene Rajh. Skupina je bila zelo heterogena in otroci so se zelo povezali med sabo. “Zelo pozitivno je bilo to, da je njihovo znanje slovenščine na zelo visokem nivoju in jezik zelo bogat. Cilj naše delavnice seveda ni bilo samo ustvarjanje, ampak da se otroci tudi med sabo spoznavajo, urijo in preko umetnosti spoznavajo značilnosti slovenskega jezika.” Z lutkami so otroci interpretirali zgodbo na svoj način, ustvarili so jih po svojih sposobnostih in brez omejitev. Zgodba Leteča hiša pripoveduje o mestu, v katerem prebivajo samo sive hiše razen ene, ki se med njimi dolgočasi. Odloči se, da bo odletela na zeleno polje. Ko se otroci, ki živijo v njej, prebudijo, spoznajo popolnoma drugačen, pisan in čudovit kraj. Hiša se potem spet vrne v stari sivi kraj. Ko leti nad domačim mestom, začnejo otroci na mesto metati sadike zelenja in tudi tam zaživi lepo in pisano čudovito mesto. Otroci, ki so sodelovali na letošnji lutkovni delavnici, so bili Emma, Adele, Allison, Zoja, Zala, Giorgia, Nika, Erik in Zala.