Vsak pevec je inštrument!

Da bi počastili jubilejno, 35. obletnico delovanja, so se pri Veseli pomladi odločili za poseben načrt, ki je zahteval veliko spretnost vseh soudeleženih bodisi na tehničnem bodisi na umetniško-pesniškem nivoju.
Na odru Marijanišča na Opčinah so namreč v nedeljo, 2. februaja, uprizorili mladinsko spevoigro Kresniček Radovana Gobca. V natrpani dvorani Finžgarjevega doma so tako prvič v zamejstvu uprizorili delo, ki je nastalo leta 1928 po pravljici Marije Jezernikove in se je z uglasbitvijo primorskega skladatelja zapisalo v slovensko glasbeno zgodovino kot prva mladinska spevoigra. S petjem, plesom in igranjem so v posodobljeni jezikovni priredbi Mitje Gobca dekleta Mladinske vokalne skupine Vesela pomlad s sodelovanjem malih pevcev otroškega zbora pričarale zgodbo o navihanem kresničku, ki izgubi svojo lučko.
Ko je nad predstavo padel zastor, je bučen aplavz občinstva nagradil prizadevanje vseh nastopajočih in soudeleženih. Postavitev je bila izpeljana tehnično brezhibno: scenografsko so jo bogatile videoprojekcije (na primer za prikaz travnika, zvezd, lune, sonca), kar je dalo celoti tudi modernejšo in bolj dodelano podobo. Za glasbeno vodstvo projekta je poskrbela zborovodkinja Andreja Štucin, ki je svojim pevkam vlila pravšnji elan, da so se suvereno preizkusile v novi, zahtevni, a navsezadnje zelo spodbudni izkušnji. Bilo je to prvič, da so se pevke morale soočiti z daljšim nastopom, v programu katerega so morale igrati, peti in plesati: dejansko je bil to neke vrste mini muzikal, v zgodbo katerega so se dekleta vživele in ga sproščeno uprizorile. Prikupni so bili tudi otroci otroškega zbora, ki so sodelovali s koreografskimi nastopi. Celotna spevoigra je potekala izključno ob klavirski spremljavi Jane Zupančič. Režija Manice Maver je dovršeno učinkovala, lepe so bile scene in kostumi Magde Samec in Veronike Škerlavaj (kostume so namreč pripravljali najmanj dva meseca). Koreografijo je podpisala Karmen Kobe. Prav je, da se ob takem podvigu omenijo še pomočnici Carmen Pelizaro in Milena Žerjal ter tonski mojster Samuel Kralj, ki je poskrbel za luči. Projekcije je ustvaril Erik Geletti, Urška Šinigoj pa je celoto povezovala. Vsi v Finžgarjevem domu so si najbrž po predstavi zaželeli, da bi Kresnička lahko uprizorili tudi drugje, saj so pevke in zborovodkinja, a tudi vsi odborniki in sodelavci v ta projekt vložili veliko truda in dela.
Nedeljski pevski in plesni popoldan je sklenil dvodelno praznovanje jubileja Vesele pomladi, ki se je začelo že v četrtek, 30. januarja, prav tako v openskem Marijanišču. Takrat so predstavili kodifikacijo metode, s katero je openski župnik, g. Franc Pohajač, dolga leta preko zbora Vesela pomlad uvajal mlade v svet petja.
Študijo je izvedla Neža Hribar (na sliki levo z g. Francem Pohajačem) v knjigi z naslovom Note brez pomote – Glasbeno opismenjevanje v otroškem pevskem zboru (Založba Didakta). Avtorica, sicer po poklicu razredna učiteljica, je za svojo diplomsko nalogo pod mentorstvom muzikologa Ivana Florjanca razvila rdečo nit, ki bralca – resnici na ljubo zainteresiranega za glasbeno področje – uvaja v tri različne metode posredovanja pevskih veščin: Hribarjeva proučuje metodo Kodalyja, ki glasbene zakonitosti vključuje v posredovanje celostne kulture nekega naroda, Američanke Justine Ward, ki se osredotoča bolj na pevski vidik, in metodo, ki jo je g. Franc Pohajač svojčas izbral za svoje delovanje pri zboru Vesela pomlad.
Hribarjeva izhaja iz ugotovitve, da je glasbena nepismenost velik manko v pevski populaciji, kar šibi in otežuje delo pevovodij: splošna kakovost zborovskih sestavov bi se nedvomno povečala, ko bi z dovršenim programom glasbenega pouka opismenjevanje glasbenih zakonitosti začeli že v prvih razredih osnovne šole. Žal se glasbeni pouk v Sloveniji izvaja preveč posredno (da o našem zamejskem okolju sploh ne govorimo), učitelji niso za tako poučevanje pevske vzgoje usposobljeni, otroci so preveč obremenjeni z ostalimi predmeti. O izsledkih svojega dela se je Neža Hribar pogovarjala z muzikologinjo Rossano Paliago, ki je kot nekdanja članica Vesele pomladi suvereno dopolnjevala izvajanje avtorice.
Učinki nemarnega poučevanja glasbene vzgoje v otroških letih se posledično odražajo v odraslih zborih, ko se mora zborovodja mučiti, da si pevci prisvojijo osnovno znanje skladbe. Pevski vidik, se pravi izvajanje skladbe, ki predstavlja višek prizadevanja vsakega zbora, potemtakem zamuja, kar stopnjuje dolgočasje med člani – trdi Paliagova. Nedvomno je po mnenju Hribarjeve g. Pohajač s svojim delom z mladimi skrajšal usvajalne postopke s temeljito glasbeno vzgojo. Notni svet in splošneje glasbeno teorijo je tako na prikupen način približal mladim in v vsakem pevcu – tudi pri tistih elementih, ki so izostajali iz drugih zborov zaradi skromnih pevskih sposobnosti – vzbudil samozavest, da je on sam inštrument.
V pogovoru je Hribarjeva poudarila, da je g. Pohajač svojo metodo osnoval na različnih elementih, med katerimi je bilo pomirjanje pevcev, preden so začeli peti, ključnega pomena. “Pomirjanje članov zbora je bilo za zborovodnjo enakega pomena kot ritem in melodija pesmi, ki so jo nato vadili”, je dejala avtorica. Nanašajoč se na osebne spomine, je Paliagova poudarila tudi disciplino in red, ki sta zaznamovala tedanjo Veselo pomlad: g. Pohajač je lahko iz vsakega pevca iztržil največ tudi zaradi podpore, ki jo je imel pri starših, kar je danes izredno težko. Hribarjeva je prepričana, da bi veliko značilnosti Pohajačeve metode lahko vnesli v šolski glasbeni pouk. Dejansko je g. Pohajač vsakega pevca oblikoval v aktivnega člana pevskega sestava: “V zadoščenje si štejem, da so lahko z delom Neže Hribar tedanji preprosti koraki uporabni za današnje zborovodje in pevce”, nam je ob koncu predstavitve skromno, nemara preskromno povedal g. Pohajač.
IG

Ob jubilejni 35-letnici Vesele pomladi v Marijanišču na Opčinah

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme