Vsak od nas je drugačen ...

Sedma Pravljična urica v Feiglovi knjižnici v š. l. 2022-2023

V ponedeljek, 28. novembra 2022, ko je prihajajoča zima že malce pokazala svoje mrzle zobe, se je v toplem naročju Pravljičnih uric v goriški Feiglovi knjižnici znašlo nad dvajset otrok, ki jih je kot vselej pozdravila knjižničarka Breda Bertalanič in jim predstavila že zelo dobro poznano gostjo Katerino Citter. Drugič v letošnji pravljični sezoni je Citter živahno segla po pravljičnem besedilu in tokrat izbrala knjigo Snežaki imajo najraje zimo Žane Kraljič. Razločno in privlačno, kot je zanjo značilno, je pred očaranimi otroki, ki so pozorno spremljali pripoved,  razvijala zgodbo. Še preden je začela pripovedovati, je malčke povprašala, kateri letni časi so jim najbolj všeč; vsak je seveda glasno razkril, kateri mu je najbolj ljub. V pravljici Snežaki imajo najraje zimo je glavni protagonist okrogel sneženi mož, ki je stal poleg jezera in se veselil zime, njemu najljubšega letnega časa. O tem je bil prepričan vse, dokler ni srečal zapoznele lastovke, ki je zamudila čas za odhod v tople južne kraje, pa še čapljo in štorkljo, ki so mu povedale, da jim je najbolj draga pomlad, ko vse cveti in je topleje. Same pa se iz raznih vzrokov niso mogle začasa preseliti “na toplo”. Prijazni snežak se je ponudil, da jih tja ponese kar sam. In tako se je zgodilo. Zadovoljne ptice so se ga oklenile in začelo se je dolgo potovanje v deželo, v kateri je kraljevala pomlad. Čim bolj so se ji bližali, tem bolj vroče je postajalo snežaku. In ko so dospeli na cilj, so ptice kar oživele, njemu pa je bilo tako silno vroče, da se je začel taliti in postajati vedno manjši. Še k sreči, da je slučajno pripeljal mimo tovornjak s hladilnikom. Prijazen voznik je ustavil in povabil sneženega moža, naj vstopi. Snežak je vesel takoj sprejel povabilo, ker je spoznal, da je zanj najljubša zima, ko mraz in snežinke pobelijo travnike, polja, gozdove … Ljubka zgodbica nas uči, je ob koncu poudarila Citter, da smo vsi drugačni in vsak ima svoje okuse. Treba je upoštevati različnost, saj ta nas dela enkratne in bogati naš svet.

Čeprav v Gorici tisti dan ni bilo snega, je vsak otrok dobil kuvertico in v njej je bil majhen papirnat snežak, ki ga je vsak dopolnil. Na trebušček mu je zalepil “mehki sneg”, namesto nosa pa korenček in na glavo klobuk. Doma mu je lahko dodal še gumbe. Za vse to je kot vedno poskrbela iznajdljiva Breda Bertalanič, ki s svojimi domiselnimi izdelki vsakokrat polepša pravljične trenutke v Feiglovi knjižnici, kjer nešteto slikanic in otroških knjig komaj čaka, da jih v roke vzamejo najmlajši bralci.