“Vsak od nas ima pravico do svobode že zgolj zato, ker je človek”

Veliko ljudi je navalilo v Kulturni center Lojze Bratuž v sredo, 27. novembra, in sicer na predstavitev dvanajste izdaje zbornika Goriški zgodovinski rokovnik 2020, še posebno pa, da bi v živo videlo in poslušalo italijanskega umetnostnega zgodovinarja in televizijsko osebnost Vittoria Sgarbija. Večer je vodil urednik rokovnika Stellio Raida, ki se je pogovarjal z goriškim nadškofom Carlom Redaellijem in ostalimi avtorji dvanajstih tematskih prispevkov, objavljenih v publikaciji.
Letošnja izdaja je posvečena spominu na goriškega nadškofa in metropolita msgr. Dina De Antonija, velikega pobudnika publikacije, čigar življenjska pot se je končala 22. marca 2019. Hvaležno se je nanj spomnil msgr. Redaelli – “De Antonija je zelo zanimala zgodovina Gorice, obmejnega mesta, ki ga je ljubil, tako kot svoje vernike”. Navzočim v goriškem kulturnem hramu je nadškof spregovoril o svojem prispevku z naslovom Iskanje resnice, svobode in religije. Z razočaranjem je ugotovil, da Ursula von der Leyen, novoizvoljena predsednica Evropske komisije, v svojem pozdravnem govoru sploh ni govorila o resnici in religiji, dvakrat je omenila pojem svobode, zelo obsežno pa je govorila o klimatskih spremembah in spoštovanju okolja. “Zelo pomembna je povezava med resnico in svobodo. Ponovno jo moramo odkriti, saj je resnica absoluten pojem – ne obstaja polovična resnica, vsak od nas pa jo po svoje interpretira; ko se pa ta sreča z nasprotnim pojmovanjem, pride do konfliktov, do vojn! … Iskati resnico pomeni iskati samega sebe. Vsak od nas pa ima pravico do svobode, ne zato, ker je resnica na njegovi strani, ampak zgolj zato, ker je človek”. Redaelli je na koncu spregovoril tudi o pomenu krščanskih korenin Evrope – o evropskem humanizmu in skupni evropski tradiciji, ki se povsem zgledujeta po evangelijih.
Profesor Carlo Bresciani je prispeval dva eseja, prvega, ironičnega, o znanosti, drugi pa ima naslov Na obrobju zgodovine, v središču človeka, v katerem se je osredotočil na tematiki “znanja” in “lepote”, dve pomembni lastnosti človeka. Poudaril je prisotnost “lepote” v delih pomembnih ruskih avtorjev. Prof. Marina Bressan je pisala o navezanosti habsburškega cesarja Franca Jožefa na Gorico in o njegovem obisku mesta s soprogo cesarico Elizabeto Avstrijsko marca 1857. V rokovniku lahko preberemo tudi prispevek Petra Štiha o Listinah cesarja Otona III. in oglejskega patriarha Janeza iz leta 1001, v katerih sta prvič omenjeni Gorica in Solkan. O tem piše Štih v svoji knjigi “Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza”, ki jo je izdal leta 1999 Goriški muzej iz Nove Gorice, prevod za v zbornik pa je pripravil prof. Joško Vetrih. Odvetnik Livio Lippi se je osredotočil na zgodbo Goričana, ki je bil neupravičeno obtožen umora treh orožnikov. Ti so življenje izgubili v bombnem atentatu v Petovljah pri Zagraju 31. maja 1972, kriva obtožba pa je mlademu fantu in drugim petim Goričanom popolnoma zagrenila življenje. V zbornik je arhitekt Diego Kuzmin prispeval članek o goriškem Travniku z naslovom “Travnik, Hauptplaz, Piazza Grande, Piazza della vittoria”, Vanni Feresin pa o bogati tradiciji zborovskega petja v Gorici. Urednik rokovnika Stellio Raida je pisal o dogajanju v mestu v dvajsetem stoletju in o posledicah, ki jih je tudi pri nas povzročil padec berlinskega zidu. Njegov je tudi prispevek o mednarodni davčni zakonodaji in o dogovoru, konvenciji, zoper dvojno obdavčevanje, ki sta jo podpisali Slovenija in Italija. Zadnji prispevek z naslovom Čezmejni delavci med Italijo in Slovenijo je napisala mlada Lara Devetak, ki je v svoji diplomski nalogi preučila statistične in druge uradne podatke o čezmejnem delu.
Vittorio Sgarbi je v KCLB prišel z veliko zamudo, v svojih posegih je razpravljal predvsem z nadškofom Redaellijem. Govoril je o iskanju svobode in krščanstvu s povsem kulturnega in umetnostnega zornega kota. Po Sgarbijevem mnenju “smo vsi kristjani, tudi laiki, v vseh oblikah in načinih. Religija ne sme zapustiti šol, križani mora ostati na zidu vsakega razreda … Krščanska civilizacija je ustvarila najvišji izraz lepote in kreativnosti na umetnostnem, glasbenem, literarnem področju. … Vera je nekaj osebnega, zgodovina pa je (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

Kat

KC Lojze Bratuž / Predstavitev Goriškega zgodovinskega rokovnika 2020

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme