Vrsta izvirnih predstav za otroke in odrasle

Desetletnica kamišibaj gledališča v Sloveniji

Posebna gledališka zvrst, t. i. kamišibaj gledališče, ki korenini na Japonskem, na videz enostaven način pripovedovanja zgodb v majhnem okvirčku – butaju, pa tudi ob njem, je v resnici kar zapletena umetnost, ki vsebuje in združuje različne umetniške zvrsti: literarno, likovno, gledališko, filmsko … Pripoved je lahko obogatena z glasbo, petjem, rimano besedo … Kamišibaj bi lahko primerjali risanemu filmu in stripu, pa vendar je v svojem bistvu neulovljiv, ker vsebuje vse te elemente. Na Slovensko sta to čarobno umetniško zvrst prinesla in jo začela širiti Igor Cvetko in Jelena Sitar, sicer tudi imenitna lutkarja, ki vodita Gledališče Zapik. Ta ponuja predstave, polne domišljijskega poleta in lepih sporočilnih misli. Prav onadva sta s kamišibaj gledališčem “zastrupila” predvsem nekatere naše vzgojiteljice v vrtcih in učiteljice, saj sta v Gorici vodila tečaj tega očarljivega pripovedovanja (zadnjič je bil v Močnikovem domu leta 2021). Med njimi se je tega načina posredovanja zgodb najbolj zagrizeno in vzneseno lotila Katerina Ferletič, ki jo vsi že zelo dobro poznamo, saj je s temi pripovedmi velikokrat nastopila v marsikaterem vrtcu in šoli, zlasti pa pred malimi obiskovalci Pravljičnih uric v Feiglovi knjižnici, in je z velikim zagonom pripravila že tri Kamišibaj dneve, ki so za otroke potekali ob začetku poletja v popoldanskih urah v zunanjih prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž, zvečer pa za odrasle v vrtu za cerkvijo sv. Ivana v Gorici, v sugestivni igri luči.

Dne 15. aprila 2023 je poteklo natanko 10 let, odkar so v Sloveniji, v Hiši otrok in umetnosti, občinstvu odigrali prvi kamišibaj. Zamisel za to je dal mag. Igor Cvetko, ki je prinesel primerke kamišibaj zgodb iz Japonske. Takrat so gledalci uživali ob petih odrskih miniaturah. V tem desetletju se je kamišibaj dodobra usidral na slovenskih tleh. Občinstvo ga je vzljubilo in posvojilo. Cvetko in Sitarjeva sta zanj navdušila in z njim zasvojila še druge pripovedovalce, ki so s časom postali izkušeni “kamišibajkarji”.

V Hiši otrok in umetnosti so prvo okroglo obletnico obeležili z bogatim programom. Zaigrali so deset kamišibajev za otroke in prav toliko za odrasle. Izoblikovali so jih najvidnejši slovenski kamišibajski ustvarjalci, ki so predstavili svoja najboljša dela. Le-ta so bila večkrat tudi nagrajena in deležna priznanj strokovnih žirij na državnih in mednarodnih festivalih te gledališke zvrsti. Marsikdo od njih je nastopil tudi na goriškem Kamišibaj dnevu. Otrokom in odraslim so svoje vsestranske ustvarjalne spretnosti prikazali: Irena Rajh (O strašni gorski čarovnici; Putkina smrt), Jelena Sitar (Pisana ptica; Tehtanje duš); Špela Hren Juhant (Kar moj mož stori, vedno prav stori); Tatjana Grabrijan (Kje si sonce?); Igor Cvetko (O treh kozicah, Kaj je en kup); Špela Elizabeta Pahor, med drugim zvesta sodelavka našega tednika, (Roža Katarina); Boštjan Oder, Vanja Kretič (Dilema, kdo ima prav); Boštjan Oder (Drevo); Breda in Darko Kočevar (Ciciban posluša očetovo uro); Peter Korenjak Marčun (Zgodba v zgodbi), Marjan Kunaver (Pritisni tukaj); Jure Engelsberger (Panter, Daj pomisli); Silva Karim (Živeti, Kordoba); Enja Grabrijan (V jutro), Tina Grošelj (Podaljšan dan), Simona Kavčič (Spust v jamo Gradišnico).

Tudi v letošnji sezoni Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Hiša otrok in umetnosti prirejata seminar Kamišibaj gledališče, ki ponuja udeležencem temeljna znanja, na osnovi katerih bodo lahko razvijali lasten pristop k tej umetnostni obliki kot ustvarjalci ali pa jih bodo uporabljali pri svojem pedagoškem delu. Seminar je kombinacija teorije in prakse. Vsebuje predavanja, demonstracijske predstave, prikaz različnih tipov kamišibaja in praktično delo udeležencev, v katerem ti v ustvarjalnem procesu spoznajo vse faze nastajanja in pridejo do izvedbe lastne kamišibaj predstave. Seminar se konča s produkcijo novonastalih kamišibajev, ki jih odigrajo seminaristi, temu pa sledi celovita analiza njihovih predstav.  Na seminarju pridobljeno znanje in nastali lastni izdelki udeležencev predstavljajo po eni strani začetek njihovega kamišibaj repertoarja, obenem pa tisto znanje, s katerim bodo lahko začeli samostojno ustvarjati kamišibaj ali ga uporabiti pri svojem delu.

Seminar je razdeljen na štiri srečanja po 4 šolske ure. Prvi dve srečanji sta bili 18. in 25. aprila. Pod naslovoma Kamišibaj, pripovedovanje ob slikah in Ustvarimo svoj kamišibaj ju je vodilo Gledališče Zapik. Tretje srečanje bo 16. maja; pod naslovom Narisati kamišibaj ga bo vodil Atelje Slikovedke. Dne 24. maja bo konec seminarja z naslovom Predstava v kamišibaj gledališču, v okviru festivala Zmaj Kamišibaj; tečajniki bodo predstavili svoja dela. Seminar izvajajo: Gledališče Zapik: mag. Igor Cvetko, začetnik kamišibaja v Sloveniji, njegov raziskovalec, likovnik in izvajalec;

Jelena Sitar Cvetko, univ. dipl. dramaturginja, režiserka, pedagoginja (UP PEF), pa tudi raziskovalka in izvajalka kamišibaj gledališča; Atelje Slikovedke:

Jerca Cvetko, profesorica razrednega pouka, zaposlena v DIC-u.  Avtorica in izvajalka številnih kamišibaj predstav. Kamišibaj je njena osrednja umetniška dejavnost.

Udeleženci bodo na koncu seminarja prejeli potrdilo o opravljenem strokovnem izobraževanju.

Prav na takih seminarjih so svoj talent za tovrstno gledališko pripoved in izražanje odkrile(i) tiste(i), ki so v teh zadnjih treh letih sooblikovali tri Kamišibaj dneve, v organizaciji Skupnosti družin Sončnica in Kulturnega centra Lojze Bratuž.