Vrednote osamosvojitve so za Slovenijo ključne

Trst / Predstavitev nove publikacije dr. Dimitrija Rupla v Tržaškem knjižnem središču

V Tržaškem knjižnem središču so v petek, 10. maja, predstavili najnovejšo knjigo dr. Dimitrija Rupla Voditelji Slovenije, Pučnik, Kučan, Drnovšek, Janša.

Knjiga, ki je izšla na 375 straneh v zbirki Premiki pri Mladinski knjigi v Ljubljani, obravnava slovensko pot v samostojno državo, zlasti dogajanje po koncu hladne vojne, in to skozi analitično in osebno obravnavo štirih politikov, ki so vsak po svoje bistveno sooblikovali slovensko politično, gospodarsko in kulturno življenje zadnjega obdobja. Z vsemi štirimi politiki je dr. Rupel kot predsednik Slovenske demokratične zveze, prvi zunanji minister neodvisne Slovenije in nosilec drugih odgovornih služb sodeloval in jih dobro spoznal, je ob začetku predstavitve povedal moderator Ivo Jevnikar. S še aktivnima državnikoma, prvim predsednikom neodvisne Slovenije Milanom Kučanom ter prvim obrambnim ministrom in trikratnim predsednikom slovenske vlade Janezom Janšo, v knjigi objavlja tudi oktobra lani opravljena intervjuja.

S to knjigo se Rupel vrača v novejšo slovensko zgodovino, saj je osamosvajanju in prvim letom republike posvetili več publikacij. V knjigi ugotavlja vrsto napak v vodstvu mlade države in vedno poudarja, kako je osamosvojitev najpomembnejši dosežek našega naroda, in to je na vseh področjih premalo poudarjeno. Še vedno je nujno obravnavati, kaj se je dogajalo z našo državo in kaj se posledično dogaja danes.

Poleg avtorja sta na srečanju sodelovala tudi raziskovalec mag. Igor Omerza in deželni predsednik stranke SSk odvetnik Damijan Terpin. Terpin je prisotnim povedal, kako so zamejci občutili dogajanje okoli osamosvojitve in kako ga ocenjujejo danes. Takrat je bil v študentskih letih in član mladinske sekcije Slovenske skupnosti. S prisotnimi je delil spomine na tiste čase, kako je prebiral vse, kar je zadevalo Slovenijo in procese osamosvojitve oz. demokratizacije. Kako je bilo pričakovanje v družinskem krogu in v krogu somišljenikov SSk na višku, da jih je vse prevzelo. Ni pa prevzelo vseh v zamejstvu, je spomnil predsednik SSk, stranke, ki je procese osamosvojitve podpirala v prvi vrsti. Mladi so takrat zbrali tudi 1000 podpisov za odbor za človekove pravice, se je spomnil Terpin. Čas tistih delitev je mimo, je prepričan predsednik SSk, ki je povedal, da je treba gojiti urejene odnose z vsemi državnimi institucijami tako v Italiji kot v Sloveniji ne glede na to, kdo sestavlja vlado. Za manjšino je namreč ključno, da se pogaja za interese slovenske narodne skupnosti brez ideoloških predsodkov.

S posegom Omerze se je pogovor vrnil v matico. Raziskovalec je že napisal knjigo o Pučniku, tik pred izidom je tudi knjiga o Kučanu. Omerza opaža, kako se je z izvolitvijo Kučana (ki je v boju premagal Pučnika) ohranila stara struktura, udbovska struktura, ki je ohranjala svojo moč in se še danes odseva v Sloveniji ter prihaja na dan v nekaterih pojavnih oblikah (ukinitev muzeja osamosvojitve, ukinitev dneva spomina za komunistične žrtve, pogreb Zemljariča z vojaškimi častmi itd.). Prav izvolitev Kučana je po njegovem mnenju eden ključnih razlogov, da danes nismo še obračunali s preteklostjo.

Dimitrij Rupel se je osredotočil na to, kako se vse vrti okoli vprašanja legitimnosti oblasti. Njegova generacija je živela v socializmu. Legitimnost tistemu režimu, tistemu življenju in politiki je dajala zmaga v drugi svetovni vojni, ki jo je poosebljal Tito. Ta legitimnost je bila izrabljena in nato dokončno porabljena s Titovo smrtjo. Takrat je nastala nujnost po novi zalogi legitimnosti v slovenskem življenju. To so dali DEMOS, osamosvojitev, demokratizacija. Zaloga, ki je zdržala kar nekaj let. Rupla skrbi, da nismo te zaloge preveč porabili in da je zmanjkuje. Vstop in članstvo v EU, vstop v Nato in mednarodno priznanje Slovenije so elementi zaloge legitimnosti, ki je nesporna in ki lahko Slovenijo drži pri močeh, je dejal Rupel. Opaža pa, da danes za marsikoga osamosvojitev ni več tisti temelj in zaloga vrednot, ki naše življenje ureja in na podlagi katere vodimo politiko. To lahko postane velik problem, je poudaril Rupel. Nova knjiga je poskus neke normalizacije diskurza v slovenski politiki, majhne in občutljive skupnosti, ki se znajde v vrtincu mednarodnega dogajanja, ki lahko vpliva tudi na položaj države. Slovenija je produkt svetovnega dogajanja tistega časa, danes bi namreč bilo veliko težje izboriti si tak zgodovinski dogodek, kot je bila osamosvojitev. Zgodovinski trenutek, ki nam je dodelil samostojnost, demokratizacijo, zalogo legitimnosti, čemur, “osebno povedano, bi se ne odpovedal za noben denar,” je ob koncu srečanja povedal Rupel.