Vrednote in konkretni primeri dobrih praks

Piše: Kat Fotografije: DD

Okrogla miza o uspešnih zgodbah, vrednotah in težavah

Razprave letošnjih študijskih dnevov Draga 2022 so bile namenjene refleksiji o sodobni družbi in vlogi posameznika v njej. Prva okrogla miza je bila v petek, 2. septembra – nastopajoči so spregovorili o manjšinskih in vseslovenskih duhovnih in družbenih izzivih. Moderatorka je bila Maja Lapornik, razpravljalci pa so bili nekdanja ministrica RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, koroška javna in politična delavka Nadja Kramer, odvetnica in odbornica na Občini Števerjan Martina Valentinčič, ravnatelj Dijaškega doma v Trstu Gorazd Pučnik in direktor zavoda Iskreni Igor Vovk. Skozi konkretne primere dobrih praks so iskali odgovor predvsem na vprašanje, katere so ključne vrednote, na katerih sloni njihovo delovanje.

“Če ti v srcu ne gori močan ogenj, nima smisla poskušati.” Besede ameriškega ultramaratonca Deana Karnazesa so bile iztočnica za pogovor. Maja Lapornik je opozorila na strah vzbujajoče obdobje, ki ga doživljamo, na Dragi pa so se namerno odločili, da spregovorijo tudi “o uspešnih zgodbah in vrednotah, ki take zgodbe omogočajo”. Kot nas je učil filozof Karl Popper, je biti optimisti pravzaprav naša dolžnost in besede gostov, ki so oblikovali okroglo mizo, so bile pozitiven pogled na slovensko realnost, obenem pa tudi kritičen in zaskrbljen pogled na prihodnost mlajših generacij Slovencev.

Maja Lapornik je svojim sogovornikom postavila ključna vprašanja o vrednotah, ki jih ženejo dalje, o prehojeni poti, o dejanjih, na katera so posebno ponosni. Helena Jaklitsch je ponosna na svojo raziskovalno nalogo o življenju slovenskih beguncev po drugi svetovni vojni v taboriščih v Italiji in Avstriji, “ponosna sem, da sem tem ljudem dala glas, da sem jih vrnila nazaj v narodni spomin”, vse svoje talente pa je izkoristila, predvsem ko je nastopala v ministrski vlogi: “V sebi sem čutila napetost, ogenj, kako povezovati, kako biti del sloveskega naroda”. Vrednote vera, slovenstvo in svoboda so ji bile položene v zibelko, napajala se je z njimi, iz njih črpa individualno odgovornost, delavnost, pogum, spoštovanje okolja, odprtost, “vse izhaja iz katolištva in slovenstva”. 

Koroška Slovenka Nadja Kramer je ponosna na svoje udejstvovanje v samostojnem političnem gibanju in na svoja prizadevanja za uporabo slovenskega jezika. “Skušajmo delati dvojezično, bodimo ponosni na dvojezičnost.” Gostja deluje na področju poučevanja slovenščine v dvojezičnih vrtcih, kjer je poklicno vključena. S projektom “Slovenščino (do)živeti” preko družbenih medijev uspešno posreduje članom slovenske skupnosti samozavest, da lahko ponosno živijo kot manjšina. “Učiti se jezika ni dovolj, jezik in kulturo moramo živeti,” je povedala in poudarila, kako pomembno je biti vključeni tudi v družbeno, kulturno, politično tkivo narodne skupnosti. Mladino morajo starejše generacije voditi v to smer in ji prepustiti štafetno palico v ključnih vlogah pri vodenju posameznih ustanov in združenj.

Odvetnica Martina Valentinčič je odraščala v obdobju, ko sta se pojavljali dve težnji, ko sta družbo prevzela velik individualizem in razumevanje politike kot nečesa slabega, hvaležna pa je, da je odraščala v Števerjanu, “v kraju, ki se ga ti dve težnji še danes nista dotaknili”. Ponosna je, da je s svojim delom pripomogla k razvoju domačega kraja na kulturni, politični in gospodarski ravni. “Vsakdo je pomemben. V skupini, v katero je vključen, daruje svoje znanje, svoj prosti čas, s svojimi idejami nadgrajuje samega sebe in skupni prostor,” je dejala govornica, ki si v spoštovanju sočloveka in okolja prizadeva za skupno dobro in dolgoročne razvojne načrte števerjanske občine.

Podjetnik Igor Vovk je ustanovitelj portalov Iskreni in Domovina, pripravlja pa tudi nov založniški projekt na področju medijev. S svojim delom opogumlja in nagovarja mlade, ponosen je na bralce, “ki so žejni dobrih vsebin”, na to, da je uresničil svoje otroške sanje o delu v svetu medijev. “Najtežje je bilo premagati samega sebe, a prepričal sem se, da je včasih potrebno le imeti projekt, verjeti vanj in vztrajati,” je poudaril. “Pomemno je graditi ekipo in navdušiti ljudi nad vrednotami. Ko se fokusiraš na težave, postaneš del težave, ne pa del rešitve,” je dejal.

“Imel sem srečo, da sem bil z ljudmi, ki so bili posebni, prijetni, duhoviti in ki so mi pomagali, da sem uspel,” je priznal Gorazd Pučnik, ki je razumel, kako so pomembni šola, društva in pomoč družinam. Ponosen je na dejstvo, da “ni povzročil preveč škode”, da mladih ni zamoril in da je ustvaril čudovito delovno ekipo. “Mladi so danes zelo sposobni, čeprav imajo manj možnosti, da bi se preverjali.” Pučnik je prepričan, da kdor vodi neko ustanovo, mora biti ambiciozen, vse pa mora tako urediti, da bo delo dobro steklo tudi brez njega, da bo postal “nepotreben”. Svojih vrednot ne prilagaja vsakodnevnemu življenju.

Gostje okrogle mize so spregovorili tudi o težavah, s katerimi so se morali soočati na svoji poti – vsi so se strinjali, da sta pogum in vztrajnost glavni sestavini v receptu za uspeh. Iz povedanega so ustvarili kažipot, ki lahko našo narodno skupnost usmeri v svetlejšo prihodnost: ponos, pogum, svoboda, zgled in upanje so smernice, ki posamezniku vlivajo moč. Sproščenemu pogovoru je sledila razprava, v kateri je sodelovalo tudi občinstvo. Glavne teme so bile odhajanje mladih, razlogi, zaradi katerih se ne vračajo v domače kraje, in spremembe, ki so potrebne za prevetritev manjšinske skupnosti.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme