Vrača se sveže nadgrajeni muzikal Lak za sanje

Pogovor / Kea Vogrič, predstavnica Mladinske gledališke skupine O’Klapa

Leta 2020, ob 10-letnici živahno ustvarjalne Mladinske gledališke skupine O’Klapa in 20-letnici ustanovitve Skupnosti družin Sončnica v Gorici, pod okriljem katere se je porodila in deluje omenjena skupina, so mladi člani s prav tako mlado režiserko Sanjo Vogrič na oder postavili imeniten muzikal Lak za sanje, prosto povzet po filmu in muzikalu Hairspray. Izviren gledališki tekst je režiserka s pomočjo Tadeja Pahorja prelila v slovenski jezik in ga učinkovito prilagodila potrebam mladih izvajalcev. Zaradi živahnosti in razgibanosti celote, polne iskrive glasbe, plesa in domiselnih uprizoritvenih utrinkov, je nastala izredno dinamična, dih jemajoča gledališko-glasbeno plesna predstava, ki je skoraj že presegla ljubiteljske meje. Žal je ta odrski biserček doživel le premiero 2. februarja 2020 in ponovitev 8. februarja 2020. Potem pa mu je zlovešči virus povsem prestrigel krila, tako da so odpadle vse načrtovane ponovitve. Zdaj pa smo se končno – vsaj upamo, da je res tako – rešili te virusne nadloge in letošnja sezona, v raznih ustanovah, gledališčih in društvih, poteka po lepo ustaljenih tirnicah. Prav zato se je skupina nadebudnih mladih o’klapovcev, ki jih veže tudi dolgoletno prijateljstvo, domenila, da bi spet obnovila uspešni muzikal in ga ponovno uprizorila na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž. Prav tu bo doživel premierno uprizoritev v nedeljo, 7. maja 2023, ob 18. uri, prvo ponovitev pa v soboto, 13. maja 2023, ob 20.30.

Da bi kaj več izvedeli o tem lepem, spodbudnem gledališkem dogodku, smo poprosili mlado Keo Vogrič (nepozabno v vlogi obutega mačka v družinskem mjavziklu Andreja Rozmana Roze Obuti maček, prvem večjem, večkrat odigranem in nagrajenem odrskem podvigu O’Klape v režiji Sanje Vogrič), če nam kaj več razkrije o tem. Še prej nam je nekaj podatkov posredovala predsednica SD Sončnica, Katerina Ferletič, ki smo jo vsi že dodobra spoznali kot zagnano spodbujevalko in mentorico mladih o’klapovcev ter skrbno organizatorko in ne nazadnje izvrstno snovalko izvirnih kamišibaj zgodb v tej prikupni japonski gledališki zvrsti.

Katerina Ferletič nam je pojasnila, da so bili mladi izvajalci muzikala Lak za sanje precej prizadeti zaradi pandemije, ker se je njihovo življenje v tistem času zelo spremenilo. Svet se je v teh treh letih za najstnike ustavil. Izgubili so vse tiste pomembne družabne trenutke, kot so šolski izleti, srečanja, druženja. Sami so komaj čakali, da bi se covid umiril in da bi življenje postalo spet normalno in da bi lahko tudi spet postavili na oder ta muzikal, ki je od njih terjal veliko napora, a tudi zadoščenja. Poleg Sanje Vogrič, ki je kar nekajkrat pokazala svoje režijske zmožnosti, je v teh letih marsikdo drug odšel od doma zaradi študijskih obveznosti, a kljub temu so si želeli, tudi z novimi izvajalci, obnoviti to uspešno uprizoritev, ker jim je bila zelo pri srcu, SD Sončnica pa je v muzikal vložila res veliko truda in finančnih sredstev. Tako se je začelo iskanje nadomestnih izvajalcev. Žal so odpovedali svojo udeležbo tudi starejši igralci, ker bi bil zanje prevelik zalogaj vzeti znova tekst v roke. Zato je bilo treba tudi za te poiskati nadomestnike. K sreči so jih tudi našli. Katerina Ferletič je pri tej obnovitvi muzikala zadolžena predvsem za zahteven organizacijski “stroj” (oglaševanje, kontaktiranje raznih ustanov in šol za ponovitve, kar gotovo ni lahko …), pa tudi z najstniki je delo kar zapleteno. Želijo si namreč nadoknaditi čas, ki jim ga je odžrl covid, in zato so polni zamisli, ki bi jih radi uresničili. Po drugi strani so ti najstniški izvajalci “zrasli” in so se tudi brez Sanje, ki jih je toliko let vodila, dobro znašli. Katerina Ferletič je omenila predvsem Keo Vogrič in Katjo Terčič, ki ogromno vlagata v ponovno oživitev muzikala, v katerem je razpon izvajalcev kar velik, saj sodelujejo v njem mladi od tretje nižje do 25-letnikov. Ferletičeva je poudarila tudi, da v SD Sončnica verjamejo v te mlade sile in veliko vlagajo vanje ter jim seveda vztrajno stojijo ob strani. Kot društvo so za ta veliki kulturni dogodek prosili za prispevek na Deželo FJK, a za zdaj niso prejeli še nikakršnega odgovora. Pred tremi leti so želeli predstavo ponuditi tudi šolam prav zaradi njene sporočilnosti, saj  spregovori o marsikateri tematiki: o odnosih v družini, težavah najstnikov, objestnem obnašanju mladih … Prav ta želja bo botrovala dvema ponovitvama: matineji, predvsem za šole, bodo imeli v sredo, 10. maja 2023, ob 12. uri in v soboto, 13. maja 2023, ob 11. uri; isti dan zvečer, ob 20.30, pa za odrasle v sklopu niza ljubiteljskih gledaliških skupin Iskrivi smeh na ustih vseh v organizaciji KCLB in ZSKP. Še ena ponovitev naj bi bila v torek, 16. maja 2023, ob 11. uri. Če bodo prejeli finančni prispevek Dežele FJK, bi želeli v jeseni ponuditi predstavo tudi dijakom iz Tržaške in Slovenije in jim pri tem ponuditi tudi brezplačni prevoz do goriškega Kulturnega centra Lojze Bratuž.

O tem, kako so se spet spopadli z muzikalom, smo, kot rečeno, povprašali Keo Vogrič, letošnjo maturantko, ki se je kar nekajkrat iskrivo izkazala na odrskih deskah.

Kdaj vam je prišlo sploh na misel, da bi po treh teh letih spet postavili na oder Lak za sanje?

Leta 2020 smo zabeležili 10-letnico O’Klape in 20-letnico Skupnosti družin Sončnica prav z uresničitvijo tega ogromnega projekta, muzikala Lak za sanje, ki je seveda zahteval veliko požrtvovalnih in intenzivnih vaj. Prav zato smo takrat načrtovali, da bomo to odrsko delo večkrat ponovili tudi za šole, potem pa je vse naše želje in pričakovanja uničil covid. Karantena nas je zaprla med domače stene. Ker pa je bilo za nami ogromno ur vaj in truda, nam je bilo zelo žal, da smo muzikal pred publiko odigrali samo dvakrat. Ker smo lani člani O’Klape sodelovali pri marsikaterem kulturnem dogodku, tudi kot napovedovalci, se nam je vsakič, ko smo nastopili na odru, oglasila tista neustavljiva želja, da bi spet obnovili Lak za sanje. Tako smo se lansko poletje zbrali prijatelji, o’klapovci, in se zmenili, da bi ga ponovili. To našo “pobožno misel” smo zaupali ožjemu odboru SD Sončnica in ta je sprejel naš predlog ter privolil v ponovno odrsko postavitev muzikala. Takoj smo se angažirali in začeli kontaktirati nekdanje nastopajoče ter jih vpraševali, ali bi bili pripravljeni ponovno sodelovati pri muzikalu. Nekateri so bili takoj za to. Drugi so zaradi študija na univerzi, ki jih je odpeljal daleč od doma, ali iz različnih obveznosti in vzrokov morali povabilo odkloniti. Zaradi tega smo poiskali druge možne izvajalce. Ko smo jih našli, smo se takoj lotili vaj.

Kdaj ste pravzaprav začeli vaje?

Ponovno smo začeli vaditi v lanskem oktobru. Najprej smo imeli sejo z vsemi tistimi, ki so prvič pristopili k muzikalu, in smo jim predstavili projekt.

Odločili smo se, da režijo ohranimo tako, kot si jo je zamislila in zasnovala Sanja. Sama sem predlagala, da bi muzikal  uprizorili takega, kot je bil na premieri l. 2020. Tako smo začeli vaditi na tej osnovi. Tudi po Sanjinem predlogu smo sicer  hoteli poiskati pomoč pri kakšnem mentorju za igro. Zato smo vprašali za pomoč Andreja Zalesjaka, člana igralskega ansambla SNG Nova Gorica, da bi kot izkušen igralec in tudi že nekajkrat uspešen režiser izpilil razne detajle in nam svetoval še kaj novega.

Od kdaj pa sodeluje z vami Zalesjak?

Od januarja dalje in z njim pilimo igro v raznih prizorih.

V Laku za sanje so bile zelo pomembne tudi koreografije.

Pod koreografijo se podpisuje še zmeraj Alex Devetak z Vrha Sv. Mihaela, deželni prvak v kategoriji latinsko-ameriških plesov, vendar so tudi koreografski gibi posodobljeni, saj jih je sam malce  spremenil in obogatil. Tudi tokrat bo kot plesalec še sam nastopil v predstavi. Tako da bo muzikal tudi s koreografskega vidika enak, a ne povsem.

To se pravi, da ste posegli v celoto in nadgradili posamezne dele?

Ja, veliko detajlov smo nadgradili, jih olepšali. Vzeli smo si več časa za nadgradnjo posameznih prizorov in namenili več pozornosti določenim uprizoritvenim trenutkom. Ker smo se v teh treh letih tudi sami spremenili in postali bolj zreli, se nam je zdelo prav, da kaj tudi spremenimo. Tudi novi obrazi, ki so se nam pridružili, so vnesli kaj novega in večjega zagona in volje do dela. Tako smo se vsi bolj zagrizli v izboljševanje vsega in v nadgradnjo tega, kar je že obstajalo. Ob tem smo vsi zelo veseli, da bomo spet na odru.

Po tem, kako navdušeno in z zanosom govoriš o novi postavitvi, sem razumela, da si ti glavni motor tega gledališkega podviga. Imaš ob sebi še kakega drugega takega gledališkega zanesenjaka?

Poleg mene je za ponovno postavitev muzikala zelo zaslužna Katja Terčič, ki je bila dragocena sodelavka ne samo pri njegovi prejšnji izvedbi, ampak tudi že pri odrski postavitvi družinskega mjavzikla Obuti maček. Pri vseh teh predstavah je sodelovala kot zelo odgovorna inspicientka. Tudi ona je takoj sprejela mojo ponudbo za obnovitev muzikala in zdaj usklajeno delava pri določanju terminov za vaje in pri podobnih zadevah. Pri organizaciji terminov za vaje je namreč ogromnega dela. Pri tem bi želela poudariti tudi veliko pomoč, ki nam jo nudi moja teta Katerina Ferletič. Kot predsednica SD Sončnica je prišla v stik s šolami in jih povabila na predstave ter se zmenila za termine le-teh. Prav ona se je spopadla z večjimi organizacijskimi težavami, medtem ko medve s Katjo skrbiva za organizacijo vaj in za vse, kar spada zraven (obveščava, ob kateri uri so vaje, katere prizore vadimo, itd.).

To pa je res velik organizacijski zalogaj,  tudi zato, ker nastopa precej ljudi. Koliko je sploh vseh nastopajočih?

Nastopajočih je dvajset. V to število so vključeni igralci, plesalci in pevci. Vsi ti vadijo ločeno.

Kaj pa glasbeniki?

Glasbeniki so isti kot pri prvi izvedbi Laka za sanje. Pretežno rockovsko glasbo, ki bo gledalce popeljala v legendarna 60. leta prejšnjega stoletja, v katera je postavljeno dogajanje, bo tudi tokrat v živo izvajal “bend”, trio Love Gums s Tržaškega. Ti glasbeniki so namreč vpeti v samo predstavo, so del nje. Glasba Komel Jazz Contemporary ensemble pod vodstvom Jana Sturialeja, ki je tudi avtor priredbe izvirne glasbe, pa je posneta, kot so tako odločili že pred tremi leti, da bi bilo lažje za vaje in nastope. Ostalo petje in glasba pa bosta izvajana strogo v živo.

Ste pri obnovitvi muzikala naleteli na kakšno posebno težavo?

Na začetku, to se pravi v prvih tednih vaj, je bila največja težava v tem najti prave izvajalce za določene vloge oz. nadomestiti odpadle igralce. Razmišljati smo morali, katere ljudi bi lahko povabili, da bi jim zaupali vloge, ki so ostale nezasedene. K sreči smo kaj kmalu našli mlade in tudi starejše, ki so bili pripravljeni se poglobiti v določene like.

Lak za sanje je produkcija O’Klape oz. SD Sončnica. Kdo pa še sodeluje z vami?

Z nami sodelujejo še Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza sloveske katoliške prosvete, pa tudi SCGV Emil Komel. Njegova ravnateljica Alessandra Schettino namreč vodi pevske vaje. Pokrovitelji so Dežela FJK, Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž, SCGV E. Komel, Mladinski dom Gorica, JSKD in Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Kaj pa kostumi, ki so bili res razkošni, bodo isti, ali ste tudi pri kostumografiji kaj dodali ali spremenili?

Za kostume še zmeraj skrbi moja mama Daniela Klanjšček. Nekaj elementov je sicer tudi ona spremenila oz. izboljšala ali kaj dodala. Tako da tudi kostumografsko ne bo vse “staro”, tudi tu bo kakšen nov, svež detajl in odtenek.

Kaj pa tehnika? V prvi izvedbi je muzikal zahteval kar precej tehnične podlage.

Kot pred tremi leti bo tudi tokrat z nami sodelovala ekipa Friuli Audio Service z Jurijem Lavrenčičem na čelu in sodelavci. Kot tehnik se je javil tudi Janiki Cingerli, ki si je vedno želel sodelovati z nami. Soudeležen bo seveda tudi Valerio Komic, tehnik v KCLB. Nekakšna koordinatorka pri tem bo Ema Terpin, ki bo vodila tehnično plat na podlagi besedila.

Tako da imamo kar nekaj ljudi v zakulisju, režiji in seveda na odru, ki je kot na prvi izvedbi razdeljen na dve prizorišči.

Organizacijsko je to res velik in zahteven projekt, a pri tem smo se dobro odrezali, ker se znamo organizirati.

Vse to pa je izšlo prav iz želje vas mladih?

Ja, prav mi smo izrazili to željo, ki jo je nato soglasno sprejel ožji odbor Skupnosti družin Sončnica; ta nas je popolnoma podprl in zdaj smo tu in komaj čakamo na premiero in na kar nekaj ponovitev.

Naj opozorim še na to, da so rezervacije vstopnic za premiero v nedeljo, 7. maja 2023, ob 18. uri in ponovitve možne v Kulturnem centru Lojze Bratuž, tudi na njegovi spletni strani. Tisti, ki bi si jih radi priskrbeli, naj čim prej poskrbijo zanje.

Srečno za vse, Kea, tebi in vsem ostalim in najlepša hvala za pogovor!