Vojni v Ukrajini ni videti konca

Piše: Jurij Paljk

Prelivanje krvi se nadaljuje

Hvala Bogu, da imamo papeža Frančiška, ki zadnje čase zelo malo, a vedno jasno in odločno govori o vojni v Ukrajini. Minulo nedeljo, 6. marca 2022, je v svojem tradicionalnem nagovoru ob molitvi angelskega češčenja odločno zatrdil: “Vojna je norost!” ter dodal, da je treba takoj prenehati “prelivanje reke krvi in solza”. Pozval je k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za begunce in dostopa do obleganih območij, da bi ljudem zagotovili vsaj življenjsko potrebna živež in vodo.

“Reke krvi in solza tečejo v Ukrajini. To ni zgolj vojaška operacija, ampak vojna, ki seje smrt, uničenje in prinaša revščino,” je dejal papež Frančišek in dodal: “Vse več je žrtev in beguncev, predvsem mater in otrok.” Povedal je tudi, da misli na vse, ki so sprejeli begunce, teh je po zadnjih podatkih že več kot milijon in pol in iz OZN sporočajo, da po drugi svetovni vojni ni bilo še v tako kratkem času tako velikega števila beguncev.

Papež je pozval vse k takojšnji prekinitvi nasilja in k mirovnim pogajanjem, povedal je, da bo Sveti sedež storil vse, kar je v njegovih močeh, da bo pripomogel k mirovnim pogajanjem in koncu prelivanja krvi. Da je Sveti sedež odločen pri svojih diplomatskih prizadevanjih za mir, priča tudi dejstvo, da je papež povedal vsem na Trgu sv. Petra, da sta v Kijev odšla dva kardinala, tja sta šla, da bosta na licu mesta pomagala in bila blizu trpečemu ukrajinskemu narodu. To sta Poljak Konrad Krajewski in Kanadčan Michael Czerny: “Navzočnost teh dveh kardinalov tam, ni samo navzočnost papeža, temveč vsega krščanskega ljudstva, ki hoče biti blizu in reči: “Vojna je norost! Ustavite se, prosim vas! Ozrite se na to krutost!”

V svojem nagovoru papež ni pozabil omeniti niti časnikarjev, ki poročajo z vojnega območja: “Želim se zahvaliti novinarkam in novinarjem, ki zaradi zagotavljanja informacij tvegajo svoje življenje. Hvala, bratje in sestre, za vaše delo! Delo, ki nam omogoča, da smo blizu drami tega prebivalstva, in nam omogoča, da vidimo, kako kruta je vojna. Hvala, bratje in sestre. Skupaj molimo za Ukrajino. Pred nami so njene zastave. Skupaj kot bratje molimo k Mariji, kraljici Ukrajine. Zdrava Marija …”

Vesti, ki prihajajo iz Ukrajine, so tragične, saj poročajo o nenehnih ruskih bombardiranjih in vse večjem številu mrtvih na obeh straneh, predvsem pa o tem, da se uspe zagotoviti obljubljenih koridorjev, po katerih bi lahko šli begunci do meja s Poljsko, Madžarko, Moldavijo. Prav Moldavija, ki je najbolj revna država v Evropi, je pod največjim udarom, saj je na njeno ozemlje prišlo že več kot 230 tisoč beguncev, za katere pa ta revna država sama ne more poskrbeti. Od teh jih je 120.000 ostalo v državi, je na srečanju z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom v glavnem mestu Kišinjov povedala premierka Natalija Gavrilita, ki je ZDA zaprosila za dodatno pomoč za begunce.

Prizadevanjem za dosego miru sta se pridružila tudi izraelski premier Naftali Benet in turški predsednik  Recep Tayyip Erdogan, ki je v telefonskem pogovoru v nedeljo ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval k nujni splošni prekinitvi spopadov v Ukrajini. Putin je izrazil pripravljenost na dialog, so sporočili iz Erdoganovega urada, a zahteval, da ukrajinske sile najprej položijo orožje.

“Vsak poskus, da bi s pogajanji zavlačevali in omogočili ukrajinski vojski, da se reorganizira, bo neuspešen. V povezavi s tem je bilo poudarjeno, da je zaustavitev specialne operacije možna le, če bo Kijev ustavil vojaške akcije in izpolnil ruske zahteve, ki so bile popolnoma jasne,” so sporočili iz Kremlja po telefonskem pogovoru obeh voditeljev.

Izraelski premier Benet se je v soboto kot prvi voditelj katere od zahodnih držav mudil v Kremlju od začetka ruske invazije pred desetimi dnevi in se pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zatem je obiskal še Berlin in se sestal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem, nato je trikrat v enem dnevu govoril z ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Izrael se sicer vse glasneje omenja kot možen mirovni posrednik v konfliktu med Rusijo in Ukrajino.

S Putinom sta se pogovarjala po telefonu tudi francoski premier Macron in nemški kancler Sholz, kot kaže neuspešno, saj se vojna nadaljuje in postaja vse bolj krvava. Kot je zatrdil Macron, naj bi mu Putin obljubil, da Rusi ne bodo napadali jedrskih elektrarn. Eno so, mimogrede povedano, že, morda se je naš Zahod šele takrat dobro zavedel, kaj pomeni ta vojna, saj je spomin na nesrečo v jedrski elektrarni v Černobilu v Ukrajini pred tridesetimi leti še kako živ.

Vsaka vojna je grda, ta je še posebno, saj gre za bratomorno vojno med slovanskima narodoma in ne bomo nehali ponavljati, da se mora takoj prenehati. Zato so nam tuja barantanja z orožjem, preprodajo le-tega, kot nam je tuje vsako nasilje, ki rojeva samo novo nasilje.

Kako kruta je ta vojna, priča tudi podatek, da se je izvedelo, da je eden od ukrajinskih pogajalcev pred dnevi bil ubit, ker naj bi bil vohun. Ukrajinci so neuradno najprej povedali, da so ga hoteli aretirati, kasneje pa so prišle na dan govorice, naj bi ga Rusi ubili.

Ta kruta vojna poteka na vseh ravneh, na bančnem, finančnem, gospodarskem in seveda tudi na področju svetovnega spleta, računalnikov, gre za tako imenovano kibernetsko vojno, v kateri je polno laži in zavajanj, seveda na obeh straneh. Kar malce pretiho so tu pri nas, ko so morale vse zahodne države svojim poročevalcem iz Rusije utišati mikrofone, Putin je namreč uvedel cenzuro brez primerjave v našem svetu: kdor govori o ruskih napadih v Ukrajini, žrtvah, nasilju Rusov, gre v zapor za petnajst let. In tako ne slišimo več poročevalcev iz Rusije, tudi slovenske ne.

Beremo, gledamo in luščimo resnico od laži, kolikor se da, seveda.

In smo zato veseli drže svetega očeta, ki je pred letom dni šel, proti volji vseh velikih in tudi lastnih sodelavcev, v Irak, kjer je takrat jasno na ruševinah vojne povedal, da je kljub vsemu sam prepričan, da je bratstvo močnejše od vojne, bratstvo je močnejše od bratomora.

Bi se veljalo zamisliti tudi danes!

In smo seveda osupli, kako se tudi to trpljenje, ta vojna zlorablja na vseh ravneh javnega življenja. Že sam pogled na spletne objave je dovolj, da vidimo, kako nas je vse razdelil najprej covid, zdaj še vojna.

A opravičila za nasilje ni, to si moramo zapomniti.

Vojna je norost!

In hvala Bogu, da kljub tej norosti pomoč revnim in beguncem prihaja, težko, a prihaja. Slovenska Karitas je v sodelovanju s Caritas Ukrajine odposlala prvo neposredno pošiljko humanitarne materialne pomoči, ki je v soboto, 5. marca 2022, zjutraj prispela v Ukrajino. Materialna pomoč obsega 26 palet z zdravili, hrano, higienskimi potrebščinami in vodo.

Tudi v naši deželi se pripravljamo na prihod večjega števila beguncev iz Ukrajine, tako občinske uprave kot deželna uprava iščejo nastanitvene domove za begunce, Karitas, Rdeči križ in druge dobrodelne organizacije nabirajo denarna sredstva in drugo nujno pomoč za begunce.

Zadnje vesti, ki jih pišemo pred oddajo časopisa v tisk, v torek, 8. marca 2022, zjutraj,  govorijo o tem, da je bil tudi tretji krog pogajanj med rusko in ukrajinsko delegacijo v ponedeljek neuspešen, a opazovalci menijo, da je bil le storjen majhen napredek na poti k premirju, saj je Rusija obljubila, da bodo za nekaj ur prekinili napade in tako omogočili varen odhod tisočev beguncev, ki čakajo, da zapustijo domovino. Upajmo, da do tega zares pride, čim prej! Sledimo vsem srečanjem in nagovorom tako Putina, ki vztraja na svojih stališčih, kot tudi zahodnih voditeljev, ki se ogrevajo za še hujše sankcije proti Rusiji, grozijo celo z bojkotom ruske nafte in plina. Žalostno pri vsem tem je predvsem to, koliko smrti, revščine, bede za vse vpletene prinaša ta vojna s seboj. Navsezadnje posredno tudi za nas. Edino, kar lahko sami storimo, je to, da pomagamo, kolikor moremo, in si prizadevamo, molimo za mir.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme