Vojna v Ukrajini

Piše: Jurij Paljk

V četrtek, 24. februarja 2022, smo se zbudili v vojno. Ruski predsednik Vladimir Putin je sprožil vojaški napad na Ukrajino in tako naš svet pahnil v največjo mednarodno krizo po drugi svetovni vojni. Naš svet se je v hipu spremenil, vesti o pandemiji zaradi covida-19 so v medijih zamenjala poročila o vojni v Ukrajini, grozni posnetki uničevanja, smrti in sejanja revščine v srcu Evrope nas spremljajo ves čas. 

Vojna je vedno poraz, ponavlja sveti oče Frančišek, ki je že pred izbruhom te vojne nenehno govoril o grešni preprodaji orožja, o tem, kako pogubno je za vse, ko namesto besed in pogovora slišimo lahko le vesti o smrti in eksplozije raket.

“Vsaka vojna pusti naš svet slabši, kot ga je našla. Vojna je neuspeh politike in človeštva, sramotna vdaja, poraz pred silami zla!”

To so besede papeža Frančiška, ki je takoj po izbruhu vojne sedel v preprost osebni avtomobil in se nenapovedano podal na rusko veleposlaništvo, kjer je pol ure z ruskim veleposlanikom govoril o tem, kako je treba takoj prenehati vojno. Takoj!

“Treba je povedati z močjo in pogumom: mi hočemo graditi mir! Želimo ga za naša mesta, za naše verske skupnosti, za naše družine, za naše otroke. Mir je vrednota, o kateri se ne pogaja. Ker človeško življenje se ne kupuje in se ne ubija! To so naše sanje: mir med vsemi ljudstvi!” je v papeževem imenu dejal kardinal Bassetti v Firencah, kamor oboleli papež ni mogel priti na srečanje škofov Sredozemlja. Kardinal in državni tajnik Cerkve Parolin je po ruskem napadu na Ukrajino poudaril, da “je še čas za dobro voljo in za pogajanja”. In zadnje vesti govorijo o tem, da papež zahteva od vseh kristjanov, naj si po vseh močeh prizadevajo najprej za plodne pogovore, za takojšnje premirje in prenehanje vojne.

Minulo nedeljo je papež Frančišek ves svet nagovoril s temi besedami: “Dragi bratje in sestre! Te dni smo bili pretreseni zaradi nečesa tragičnega: vojne. Večkrat smo molili, da se ne bi šlo po tej poti. In ne prenehajmo moliti, še bolj intenzivno prosimo Boga. Zaradi tega ponavljam povabilo, da naj bo 2. marec, pepelnična sreda, dan molitve in posta za mir v Ukrajini. Dan, ko bomo blizu trpljenju ukrajinskega ljudstva, da se bomo čutili bratje in bomo prosili Boga za konec vojne. Kdor povzroča vojno, pozablja na človeštvo. Ne izhaja iz ljudi, ne gleda na konkretno življenje oseb, ampak postavi pred vse lastne interese in oblast. Zanaša se na peklensko in perverzno, zavrženo logiko orožja, ki je zelo daleč od Božje volje. In oddalji se od preprostih ljudi, ki si želijo mir. V vsakem sporu so preprosti ljudje resnična žrtev, ki na svoji koži plača norost vojne. Mislim na ostarele, ki v teh urah iščejo zatočišče, na mame na begu s svojimi otroki … Bratje in sestre so, za katere je treba takoj odpreti humanitarne koridorje in jih sprejeti. Z žalostnim srcem zaradi tega, kar se dogaja v Ukrajini – in ne pozabimo na vojne v drugih predelih sveta, kot v Jemnu, v Siriji, v Etiopiji … –, ponavljam: naj umolkne orožje! Bog je na strani tistih, ki delajo za mir, ne s tistimi, ki uporabljajo nasilje. Kajti kdor ljubi mir, kakor pravi italijanska ustava, ‘zavrača vojno kot orodje za kršitev svobode drugih ljudi in kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov’.

Vojna v Ukrajini zadeva vse nas, ves svet. Ni dovolj, da se ustavimo pri ostri obsodbi Putina, zahtevati moramo tudi od naših politikov, da si prizadevajo za pogajanja za dosego takojšnjega premirja in seveda tudi, da ne nadaljujejo sami na poti, na kateri grmi orožje in molčijo besede.”

Niso dovolj pozivi k miru, potrebna so dejanja, postanimo graditelji miru, kot to od nas zahteva sveti oče, in vedno začnimo pri sebi, najprej pri besedah, ki so lahko orožje, zato zdaj še bolj izbirajmo besede in tem naj sledijo dejanja.

Tisoči beguncev prihajajo k nam, pomagajmo kot lahko, a dejavno pomagajmo!

Ta vojna je vojna, ki nas je in nas bo še bolj prizadela, to je tudi vojna velikih ekonomskih interesov, vojna za energente, za novo geopolitično podobo sveta, vojna, za katero pravijo, da bo spremenila naš svet, a vedno le vojna, bratomorna vojna, kot vsaka je tudi ta kruta, človeka nevredna.

Ostrim obsodbam napadalca Putina sledijo gospodarski, bančni in drugi ukrepi, vsi strašni ukrepi, ki bodo prizadeli vse vpletene in ne samo Rusov, tudi nas.

Vojna prinaša gorje, smrt, razdejanja in revščino. Vojna je zlo. Nihče od nas si ne more sedaj zatiskati ušes in ne oči, saj nas dobesedno bombardirajo s podatki, kako bo ta ukrep prizadel Rusijo, kako bo drugi prizadel nas. Ne verjemite vsemu, kar slišite in vidite, a verjemite “graditeljem miru”, kot je sveti oče dejal tistim, ki si dejavno prizadevajo za mir.

Ne verjemite, da v tej vojni ni mrtvih, čeprav vam jih ne kažejo, češ da je to neprimerno, tudi za to vojno velja, da je kruta, tudi za to vojno velja pravilo, da moraš vprašati mamo vojaka, ki je v vojni padel, kakšna je!

S tem skromnim zapisom skušamo samo povedati, kako pomembno je, da se čim prej doseže premirje, da utihne orožje!

Minuli ponedeljek, 28. februarja 2022, sta končno delegaciji pogajalcev Ukrajine in Rusije sedli za mizo in začeli težke pogovore in že to je pomembno, a vsem, in ne samo Rusiji se mudi, bi se moralo še bolj muditi, da bi čim prej prenehali z bombardiranji, z obstreljevanjem, da bi se torej čim prej končala nesmiselna morija, ki lahko postane še hujša, saj Putin, ki je vse bolj osamljen tudi doma, zato še bolj nevaren, grozi z jedrskim orožjem, za katerega smo zmotno mislili, da se nanj nihče ne bo več spomnil.

Za zdaj ne kaže še dobro, a vsaj pogajati so se začeli; sprti strani sta še daleč in medtem prihajajo vedno nove in nove novice o razdejanju in ubitih, na obeh straneh, seveda.

Samo na Poljskem je že več kot dvesto osemdeset tisoč ljudi na begu. Iz Ukrajine bežijo tudi k nam, govori se, da jih bo prišlo več milijonov, že doslej jih je v petih dneh odšlo pol milijona, med njimi je največ žena in otrok, ki bežijo pred lakoto, smrtjo, revščino, ki jo pušča za seboj vojna.

Slovenija je te dni napovedala, da bo lahko nudila prvo zavetje dvesto tisoč ljudem, ki bodo zbežali iz Ukrajine. Ta podatek daje misliti, če vemo, da v Sloveniji živi dva milijona ljudi …

Pomagajmo torej, kolikor lahko in zmoremo, bodimo “graditelji miru” z dejanji in besedami! Premier Janez Janša je v daljšem intervjuju za televizijo Slovenija povedal, kako pomembno je bilo, da so Ukrajinci vztrajali prve dni po napadu in nudili odpor, samo tako so prepričali članice Evropske unije, da so stopile skupaj in začele, prvič v zgodovini EU, Ukrajincem pošiljati tudi orožje.

V naši deželi se vse javne ustanove, dobrodelne organizacije in seveda krajevna Cerkev pripravljajo za prihod večjega števila beguncev.

Medtem ko to pišemo, v torek, 1. marca 2022, zjutraj, beremo in gledamo poročila o obleganju Kijeva in smrtnih žrtvah civilistov, prav tako pa poročajo tudi o tem, da naj bi se delegaciji Ukrajine in Rusije spet srečali na pogajanjih za prenehanje vojne. Francoski predsednik Macron se je uro in pol pogovarjal s Putinom po telefonu, kardinal Parolin je ponovno javno povedal, da bo Vatikan po naročilu papeža Frančiška nudil vso diplomatsko in drugo pomoč, da bi prišlo do prekinitve vojnih sovražnosti.

Naj torej obmolkne orožje, čim prej, vsaka ura je dragocena, vsako življenje je sveto! Naše misli in naša srca so z Ukrajino!

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme