Vojaška inovacija in vsakdanja uporaba
Brezpilotna letala in kvadkopterji
Ko je leta 1849 avstrijska vojska oblegala Benetke, so iz ladij spustili balone, napolnjene z eksplozivom, ki so točno triindvajset minut po izpustu počili nad mestom. Ob materialni škodi je ta napad ogrozil vse meščane.
Kar ste ravnokar prebrali, je bil prvi zračni napad v zgodovini, ki je bil obenem tudi prvi, v katerem so uporabili brezpilotna zračna plovila, ki so od tedaj tehnološko eksponentno napredovala. Ko sta brata Wright leta 1903 prvič letela, so mnogi že razmišljali, kako bi lahko te naprave letele brez pilota. Tako so prvi prototipi nastali že takoj po prvi svetovni vojni tako v Nemčiji kot tudi Angliji in ZDA. Ta letala so bila tako prilagojena, da niso potrebovala človeškega nadzorovanja po vzletu. Seveda naj bi služila vojski. Zanimivo je tudi, da so imela neke vrste avtopilota, ki so ga za to zadolženi tehniki pred vzletom programirali. Ko pa je v igro vstopila še elektronika, so vsa brezpilotna letala postala z vseh vidikov veliko boljša. Brezpilotna letala, znana pod angleško oznako UAV (unmaned air vehicle), so torej v zadnjih letih postala zelo hitra, tiha, natančna, če morajo kaj fotografirati, imajo fotoaparate z zelo visoko resolucijo in lahko prenašajo sorazmerno težke tovore. Starejše izdelave UAV-jev so še človeško vodena letala z daljinskim upravljalnikom. Pri novejših modelih pa se z vsakim letom veča njihova samostojnost. Z uporabo GPS (torej tehnologije, ki omogoča določanje zemljepisnega položaja) in umetne inteligence so se izboljšala do take mere, da lahko nekatera najmodernejša brezpilotna letala opravijo celotne misije samostojno. Kot se sliši v poročilih z raznih bojišč po svetu, so vse pomembnejša v modernem vojskovanju in jih uporabljajo pri večini modernih bojev za izvidništvo na visokih in nizkih položajih ter za nošenje oborožitve, ki se seveda tudi uporabi na terenu.
Ob vojaški uporabi pa se dandanes brezpilotna letala in kvadkopterji, tako imenovani droni, uporabljajo za veliko stvari. Kvadkopterji, torej brezpilotno letalo z dvema paroma fiksnih propelerjev, pri čemer se en par vrti v smeri urinega kazalca, en par pa ne, so dolgo časa bili veliki, celo večji od avta in so lahko leteli le nekaj metrov nad tlemi, in to le za malo več kot kilometer. Z elektroniko pa so doživeli razcvet ter postali zelo majhni in poceni. Podjetja, kot so DJI, Parrot, Autel Robotics in druga, so drone popularizirala. Njihovi daljinsko upravljani modeli so večinoma namenjeni za videoprodukcijo in si jih lahko nabavi že vsak amater za nekaj sto evrov. Videoposnetke s ptičje perspektive lahko vidite vsepovsod na YouTubu. Če povežemo drone z virtualno resničnostjo, bo mogoče nekatere posnetke uporabljati tudi za ustvarjanje tridimenzionalnih svetov. Kvadkopterje tako dandanes večinoma uporabljajo za snemanje, pa tudi za pregledovanje terena v primeru iskanja ljudi, mnogi pa enostavno kot svoj konjiček.
Številni navdušenci si dron izdelajo kar sami doma, kar jim omogoča, da jih naredijo po svoji želji in potrebi. To jim omogoča lahek dostop do elektronike in boljše programske opreme ter 3D tiskalniki, saj je veliko kosov tiskanih. Poleg tega dron velikokrat upravlja oseba, ki gleda skozi elektronski vizir, kar pilotu na tleh z upravljalnim daljincem nudi možnost opazovanja tega, kar dron vidi neposredno. Elektronski vizirji so zelo napredovali tudi zaradi uporabe v virtualni resničnosti, kar nam spet dokazuje, kako tehnološki napredek v eni panogi prispeva k razvoju drugih.
Doma izdelane drone in drone raznih podjetij prav v konfliktu v Ukrajini zelo uporabljajo tako na eni kot na drugi strani, saj so veliko cenejši od velikih/industrijskih, a so vseeno zelo učinkoviti.
Žal v tem članku veliko govorim o uporabi te tehnologije v vojaške namene, vendar upam, da je razvidno, da so kvadkopterji zelo uporabni tudi v civilne namene. Tako boste npr. lahko kmalu na dom dobili pakete prav s pomočjo poštnih dronov.
