Vlada je poslala v javno obravnavo predloge davčnih sprememb

Piše: Marijan Drobež Fotografije: gov.si

Ali tudi pri volitvah županov omejitev števila mandatov?

Vlada je sredi počitnic in turistične sezone poslala v javno obravnavo predloge davčnih sprememb, ki so jih koalicijske stranke napovedale že pred volitvami. Gre za prenovljen zakon o dohodnini ter spremembe zakonov o trošarini, o davčnem postopku in o finančni upravi. Vlada zagotavlja, “da bo manj vzela revnim in mladim, bolj obdavčila kapital in zagotovila večje davčne olajšave oziroma ugodnosti za ljudi z najnižjimi dohodki.”

Časnik Delo je o predvidenih novostih umirjeno in natančno poročal, časopisu Dnevnik pa se je zapisalo, “da je minister za finance Klemen Boštjančič povozil Janševo dohodninsko reformo.” Toda zgodila se je “napaka”, na katero oblastniki očitno niso pomislili ali pa so jo namerno zamolčali. Narasla je namreč inflacija, ki je bila prejšnji mesec kar 11,7-odstotna. Z višino le-te Slovenija celo prehiteva območje evra, ki je preteklega julija imelo 8,9-odstotno inflacijo.

Inflacija pomeni upadanje kupne moči denarja, in če jo vlada z odločnimi ukrepi ne bo čim prej znižala, bo upadanje kupne moči denarja preprečilo vse reforme, ki jih obljublja vlada – tudi obravnavane spremembe davčne zakonodaje. Časnik Delavska enotnost, glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je inflaciji namenil posebno številko. Na ovojnici so zapisali, “da je draginja na pohodu, ko inflacija enkrat krene, jo je težko ustaviti.” Naraščajoča inflacija se trenutno kaže kot dolgi niz najrazličnejših podražitev, v prvi vrsti energentov in hrane, splošnega družbenega nezadovoljstva in kot otipljiv strah pred tem, kaj utegne prinesti bližnja prihodnost. Matej Klarič je v omenjeni posebni številki Delavske enotnosti zapisal, “da se delovni ljudje ne morejo zanesti na nobeno vlado, ampak samo nase in na svoje organizacije. Če mi ne verjamete, poglejte zadnje odločitve vlade. V istem tednu je svojim ministrom in sekretarjem zagotovila najvišje plače, kar jih dopušča zakon, sindikatom javnega sektorja pa sporočila, da se z njimi o dvigu plač ne misli niti pogajati.”

V Sloveniji se kljub poletno počitniškemu vzdušju nadaljujejo priprave na volitve na različnih ravneh odločanja. Na tradicionalnem poletnem taboru SDS je njen predsednik Janez Janša dejal, “da so za vsako resno stranko lokalne volitve enako pomembne kot državnozborske, ker so lokalne volitve tiste, kjer neka politična sila bodisi požene korenine bodisi tega ne stori. SDS je doslej zmagala na štirih lokalnih volitvah zaporedoma in jeseni je treba ponoviti to zmago še petič. Državni svetniki bodo izvolili občinske in mestne svete, ki so danes, še pred naslednjimi lokalnimi volitvami, na oblasti v 212 mestih in občinah. Treba se je dobro organizirati in prek izvolitve elektorjev vsaj ponoviti zmagoviti rezultat izpred petih let.”

Janez Janša tudi verjame, “da bo naslednjih pet let Slovenijo vodil predsednik. Zato podprimo in pomagajmo Anžetu Logarju, da zmaga.”

Zanimivo, tudi aktualno, je razmišljanje časnikarja in lokalnega TV voditelja Igorja Gošteta iz Zagorja ob Savi o mandatih pri volitvah županov. Poudarja, “da se župani, ki včasih mislijo, da so mali bogovi, premaknejo z mrtve točke udobja šele takrat, ko neko vprašanje pride v medije. Sploh v občinah, kjer imajo nekateri škarje in platno v rokah pet, šest in tudi več zaporednih mandatov. Sem trdno prepričan, da bi bil na mestu razmislek o spremembi zakonodaje pri lokalnih volitvah. Po mojem bi bilo koristno uzakoniti največ dva zaporedna županska mandata. Pri tem me ne bi čisto nič motilo, če bi se kdo med njimi po štiriletni pavzi ponovno pojavil med kandidati za župana in bil celo izvoljen. A spet ne več kot dvakrat zapored.” (Vir: tedenski magazin Reporter, 1. avgust 2022, str. 16; op. M. D.)

Skoraj vsak dan se prijavi kakšna nova kandidatka ali kandidat za mesto nove predsednice ali predsednika Slovenije. Najbolj aktivna v dokazovanju svoje primernosti za najvišjo državno funkcijo je Nataša Pirc Musar. Doslej ni priznala niti ene napake ali odločitve, ki bi jo napravila v življenju.

Silvester Šurla, odgovorni urednik tedenskega magazina Reporter, je pri ocenjevanju njene osebnosti zapisal, “da bi bilo Nataši Pirc Musar glede na njen značaj bolj pisana na kožo kandidatura za direktorico ženskega zapora na Igu, kot pa za predsednico republike. Razkrili bomo še kakšno njeno umazanijo, ki bi preprečila njen pohod na predsedniško palačo.”

Sicer pa v Sloveniji vlada vzdušje, ki ga je Alojz Suban, župnik v Biljani v Goriških Brdih takole predstavil: “Danes je poleg ljubezni najbolj zlorabljena beseda prav svoboda. Mnogi se še živo spominjajo prihoda tiste ‘zlate svobode’, ko so morali paziti, kaj govorijo. V imenu ‘svobode’ je bilo takrat storjeno ogromno krivic in žrtev. In tudi danes ni nič drugače, saj se zdi, da gremo ponovno v to smer predpisovanja, kaj se sme govoriti in celo misliti. Gre za totalitarni duh, ki ne osvobaja, ampak zasužnjuje. Drugačen pogled je skoraj ožigosan kot nazadnjaški, če ne celo sovražen in ‘klerofašističen’, zato se ga poskuša na vse načine streti, utišati.” (Vir: Briški časnik, letnik 26, poletje 2022, str. 84; op. M. D.)

Je čas priznanja uspehov in dostojanstva dveh zdravnikov, ki sta po svojih najboljših močeh in znanju vodila boj zoper koronavirus, sedanja vlada in premier Robert Golob pa sta jima v vsem nasprotovala in celo kritizirala njuno delovanje. To sta nekdanji generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje dr. Milan Krek, ki ga je vlada odstavila, in nekdanji minister za zdravje dr. Janez Poklukar. Dr. Milan Krek je v intervjuju za tednik Domovina (7. julija) povedal, “da so njegove slike visele po drevesih z napisi, ki so me obtoževali iztrebljanja slovenskega naroda, zasledovali so me in snemali po ljubljanskih ulicah. Zbal sem se za svoje življenje. Štirikrat ali petkrat sem bil celo poklican na policijo, ker so mi grozili s smrtjo. Jaz zaradi preganjanja in groženj od decembra leta 2020 pa do sedaj nisem bil v Ljubljani ali v Piranu.” Po odstavitvi se je vrnil na staro delovno mesto v Koper. Pravi, “da je virus še vedno tukaj in ga je treba vzeti resno. Zmeraj bom zagovarjal javno zdravje, človeka in njegove pravice. Kar pa dela narobe trenutni minister za zdravje dr. Danijel Bešič Loredan, in to me skrbi, pa je to, da posega na strokovno področje svojih kolegov. Politiki v zdravstvu ni mesta. Naj raje pomaga zdravstvu, da se bo postavilo na noge.”

Nekdanji minister za zdravje dr. Janez Poklukar pa se je po spremembi oblasti odrekel plači, nagradam in drugim prispevkom, do katerih je bil upravičen, ter se je brez kakršne koli polemične izjave vrnil v splošno bolnišnico na Jesenicah, kjer je bil nekdaj že zaposlen. Je zdravnik internist in kardiolog, v ambulanti pa že sprejema paciente. Seveda pa njegov dostojanstven prehod iz politike nazaj v zdravstvo ni bil zanimiv za noben provladni medij.

V Sloveniji sta se povečala nakup zlata in povpraševanje po njem. Seveda je udeležen in pri takih poslih sodeluje le tisti del prebivalstva, ki je bogat in preskrbljen. Junija lani sta uvoz in prodaja zlata dosegla vrednost na 20 milijonov evrov. Ugodna gibanja na trgu z omenjeno plemenito kovino se nadaljujejo, zainteresirani posamezniki pa kupujejo od grama do tisoč gramov zlata. Cena 31,1-gramske unče zlata znaša nad 1.820 ameriških dolarjev. Peter Slapšak, direktor družbe za promet s plemenitimi kovinami Elementum, zatrjuje, da gre pri nakupih in povpraševanju po zlatu predvsem za strah pred naraščajočo inflacijo, torej, padcem kupne moči denarja, zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini in tudi slabšanja splošnih razmer v državi.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme