Aktualno

Visoka svetovna in lokalna fotografska ustvarjalnost

Visoka svetovna in lokalna fotografska ustvarjalnost

Mojster vsakdanje lepote Doisneau, Frullanijeva humanistična eksotika in divjina narave Stefana Ciola

Še ta teden je na ogled v razstavnem prostoru Magazzino delle idee (med blagovnico Mirella in gledališčem Miela) pregledna razstava klasika francoske in svetovne fotografije Roberta Doisneaua Accross the Century (Skozi stoletje). Odprta je od 10. do 19. ure neprekinjeno, info. tel. 0403774783, www.magazzinodelleidee.it. Pred kratkim so odprli na Gradu sv. Justa izbran poklon bizjaškemu fotografu Mauriziu Frullaniju, ki je prerano umrl pred tremi leti. Razstava Iter in fabula (Potovanje skozi pripoved) bo gostovala v Alinari Image Museum vse do konca avgusta, ko bo žal, neslavno, zaprl pred komaj tremi leti odprt, aveniristični digitalni in hkrati analogni tržaški sedež florentinske svetovno znane firme Bratov Alinari. Razstava bo odprta po poletnem urniku: od torka do nedelje, 10. 00-13.00 in 16.00-19.00 Info za skupinske obiske idr. tel. 040631978, 040305133, www.imagemuseum.eu.

Da bo krožnik poln, povejmo še, da je v miljskem muzeju Cara’ do 7. julija foto razstava Natura, fra splendori e ferite (Narava, med čudesi in ranami) Stefana Ciola, sina Elia, znamenitega pesnika podob povojne Furlanije in Italije. Urnik: od torka do petka med 18. in 20. uro, v soboto med 10. in 12. ter 18. in 20. uro, v nedeljo med 10. in 12. uro, info www.photoimago.com in www.benvenutiamuggia.eu. Pravi praznik torej za vse ljubitelje sodobne umetnosti ali “neumetnosti”, vizualne govorice, ki se je svetovno občestvo danes najbolj poslužuje po zaslugi tehnologije, vedno boljših optičnih zmogljivosti pametnih telefonov in širjenja svetovnega spleta.

Prvi dve razstavi sem si ogledal s prijatelji Furlani, ki so “odkrili” Doisneaua, avtorja znamenitega objema Pariških zaljubljencev že pred 40 leti. Sam pa sem s svojimi naivnimi očmi novinca občudoval “oguljenega” klasika, kot da bi ponovno bral stihe Božanske komedije ali Sapfo. Skoraj vsak posnet ali ulovljen ali skonstruiran prizor (tu se privrženci fotografije delijo) te lahko prevzame in omami zaradi svoje darežljive in nežne neposrednosti. Doisneau ni ne Capa in ne Cartier-Bresson, nobenega angažmaja, nobenega vratolomnega ali romantičnega reporterstva, le čista, umirjena lepota, kot tista Ansela Adamsa. Kdor ne pozna tega klasika, upodobitelja sakralnih slik mogočne ameriške divjine, naj kar posrfa po spletu. Imate pred sabo Bacha v glasbi? No, nekaj podobnega.

Stefano Ciol

Ob razstavi teče cel čas poučen in dopadljivo grajen film Robert Doisneau, La lente delle meraviglie. Režiserka Clémentine Deroudille povzema po pripovedi fotografovih hčera, vnukinje, njegovih francoskih prijateljev in sodelavcev, ameriških in japonskih zastopnikov, umetniško in življenjsko parabolo umetnika, ki se ni nikoli premaknil iz Pariza, pravzaprav četrti, v kateri se je rodil. Fino posneti in tiskani črno-beli, a tudi barvni kadri prikazujejo skrite kotičke, velike in male junake nočnega in dnevnega življenja prestolnice XX. stoletja. Skozi portrete in sprehode znanih junakov pesmi, poezije, filma, skozi nenadejane silhuete in poglede anonimnih ljudi, otrok, živali, skozi šarmantne vitke figure visokomodnih manekenk ali elegantne plesoče pare vseh starosti je naslikal realistično, dobrohotno in ne obsojajočo fresko časa. Ves “nedopovedljiv” srh vojne je izrazil lahko le z dramatičnim, guernicovsko zleknjenim konjem, ki se nemočno skuša dvigniti …

Na prodaj poleg krasnih reprodukcij in monografij sta tudi knjigi o Počitnicah in Družinskem življenju, ki sta nastali v sodelovanju med Doisneauom in pisateljem Danielom Pennacom.

Robert Doisneau, avtoportret, 1949

Res upam, da je ob ljubiteljih žanra obiskala to razstavo tudi kaka šola in kakšen razred osnovnošolcev, saj oči za lepo si zgradimo zelo mladi, če nam seveda kdo da to možnost.

Izbor, ki sta ga opravila Annamaria Castellan in Giacomo Frullani, predstavlja razne pomembne etape v umetniško iskalski poti Maurizia Frullanija, ki je bila posvečena prabitnim izkušnjam med glasbo daljne Indije, arhaično lepoto Afriškega Roga in kartezijanskimi sodobnimi prepisi starogrških bajk in mitov vse do germanskih pravljic in Wagnerja. Na računalniških ekranih tržaškega muzeja AIM Alinari Image Museum se vrstijo digitalni zapisi znamenitih portretov umetnikov, pisateljev, glasbenikov in drugih sopotnikov. Vsa estetska “štimunga” nekako odseva dvojno slogovno šifro edinstvenega ustvarjalca, njegovo veliko mojstrsko znanje ter obvladovanje tehnike, globoko filozofsko čutenje in sočutje do sočloveka. To je lepo dokumentirano v bistvenem katalogu Fundacije Fratelli Alinari, z izborom fotografij, ki ga predstavlja predstavnica fundacije Emanuela Sesti.

V Šerezadinih pripovedih ali slikah Na poti rage nam umirjeni portreti modrecev in glasbenikov pričajo o svetosti in skrivnosti življenja. Eritrejske nevsiljive, poduhovljene, telesne lepotice in domačni družinski interjerji iz cikla Massawa (1994-2000) nas ogovarjajo kot pritajene ikone današnje Afriške rane. Pred velikimi “živimi slikami” iz zadnjega cikla Svetniki, miti in legende obnemimo. Hladna, znanstveno rigorozna, skoraj obdukcijska postavitev in uprizoritev ateljejskih zgodb, s prefinjeno doštudiranimi scenografijami, kostimi, osvetlitvami, fragmenti postatomske more ali katastrofe nam dajo misliti: človek, kje si?

Nazadnje svetujem še obisk miljskega muzeja sodobne umetnosti Cara’. Kustos Fabio Rinaldi iz društva PhotoImago je opravil vzorno delo, razporedil smiselno in uravnovešeno poetične črno-bele krajinske elegije in trpke barvne reportaže Stefana Ciola o naravnem razdejanju furlanskih gozdov zadnjih let.

Davorin Devetak

19.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!