“Vidim, da bo dobro, ker vem, da je z nami Bog!”

30-letnica Škofijske gimnazije Vipava

Škofijska gimnazija Vipava (ŠGV) je bila ustanovljena 15. maja 1991 kot ena od prvih zasebnih šol na Slovenskem in je tako že zakorakala v četrto desetletje svojega delovanja. Častitljivo obletnico so obeležili tudi na slovesni prireditvi 23. junija 2022.

Na prireditvi se je zbralo več sto sedanjih in nekdanjih dijakov šole. Tem so se pridružili tudi predstavniki preostalih slovenskih katoliških gimnazij ter delegacija iz sestrske katoliške gimnazije iz Požege, s katero Škofijska gimnazija uspešno sodeluje. Prisotna pa sta bila tudi generalni vikar koprske škofije in nekdanji rektor ŠGV Slavko Rebec ter župan občine Vipava Goran Kodelja. Ta je Škofijski gimnaziji Vipava podelil letošnjo nagrado Občine Vipava.

Škofijsko gimnazijo Vipava že več kot dve desetletji vodi njen sedanji ravnatelj Vladimir Anžel. Ta je v uvodnem govoru poudaril, da kratica ŠGV pravzaprav dobro opisuje tudi tisto, kar počnejo v Vipavi, kjer mladim skušajo dati Širino sveta, Globino duha in Vrednote slovenstva. Te pa lahko po njegovem mnenju “v polnosti zajame samo veselo srce, tisto, ki ne glede na leta utripa v ritmu mladosti”. Prav v tem utripu je poteklo tudi nadaljevanje prireditve, ki so jo dijaki popestrili z odličnim zborovskim petjem in številnimi drugimi glasbenimi vložki.

Ob tej priložnosti so se na prireditvi posebej zahvalili tudi nekaterim sodelavkam in sodelavcem, ki so v preteklih letih predano skrbeli za razvoj šole in njenega dijaškega doma. Nagrado v imenu ustanovitelja šole so prejele: tajnica šole Nadja Ferjančič, profesorica slovenščine Bojana Pižent Kompara, laborantka in mentorica fotografskega krožka Nadja Ušaj Pregeljc, poleg nagrade pa sta še zahvalo ob odhodu v pokoj prejeli dolgoletna vzgojiteljica in pomočnica ravnatelja v dijaškem domu Ivica Čermelj in profesorica matematike Emilija Grahor.

Priznanje Škofije Koper za dolgoletno delo pa so prejeli profesorica umetnostne vzgoje in knjižničarka Matejka Fajdiga, profesor zgodovine Andrej Vovk, profesorica geografije Teja Pišot in profesor športne vzgoje Daniel Sušnik.

V preteklost in prihodnost šole se je ozrl njen nekdanji rektor in predstavnik škofije Slavko Rebec in poudaril: “Vidim, da bo dobro, to vem in vem zato, ker vidim vas, ki ste voljni nadaljevati zgodbo tako malega semenišča kot Škofijske gimnazije Vipava. Zrela tridesetletnica kliče po kolegialnosti in sodelovanju tistih, ki ste, smo, zoreli z njo. Ne pozabimo tega. Sedemdesetletnik pa upa na mladostni zagon in verjame, da bo lahko nekomu predal svoje življenjske izkušnje. Predvsem pa vidim, da bo dobro, ker vem, da je z nami Bog. Je, je bil in bo.”

Škofijsko gimnazijo v Vipavi je v minulih treh desetletjih obiskovalo že več kot 1500 dijakov, ki so si znanje nabirali pod vodstvom 77 dosedanjih profesorjev. Mesto osrednje govornice je prevzela nekdanja odlična dijakinja šole, sedaj pa svetovalka nekaterim največjim globalnim korporacijam Kristi Hodak Knobloch. V svojem govoru je poudarila, da je v poslovnem življenju močno pomembna prtljaga. Ob tridesetletnici Škofijske gimnazije Vipava je v svoj petnajstletni kovček, ki ga je polnila prav na tej gimnaziji, pogledala tudi sama. “Našla sem štiri stvari, ki sem jih vzela s sabo v svet: solidarnost, iznajdljivost, uporništvo in integriteto.”

Ravnatelj Vladimir Anžel se je na kratko ozrl v zgodovino vse do takrat, ko so politične razmere končno dovolile ustanovitev takšne šole. Ta je nastala na temeljih nekdanjega malega semenišča in je prvih nekaj let živela le z enim razredom. Nato se je začelo govoriti, da bo oblast znova začela omejevati zasebne šole, pa čeprav so bile takrat v Sloveniji samo tri. Leta 1995 je bil tako sprejet Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je predvideval, da mora imeti vsaka samostojna šola vsaj dva oddelka. Zato je obstajala nevarnost, da se šola ukine. Koprska škofija se je odzvala z investicijo, ki je leta 1999 omogočila odprtje nove šole.

Vloga gimnazije je danes po njegovem mnenju nekoliko drugačna kot v preteklosti. Kot poudarja, ta za dijake ni zanimiva več zgolj zato, ker je katoliška šola. Nanjo tako prihajajo tudi dijaki, ki do tedaj niso imeli veliko stika z verskim življenjem. Zato je po ravnateljevem mnenju danes velik izziv, “kako ohranjati v tem ponorelem svetu vendarle neko katoliško identiteto.” Za to se šola trudi na več ravneh. Na osnovnem tako dijake seznanja s tem, “da obstaja tudi duhovni del človeške osebnosti”. Obenem pa se vedno najde tudi nekaj dijakov, ki si želijo tudi nekaj več napredovanja, k čemur lahko dijakom veliko pomagata tudi dva šolska kaplana.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme