Velikonočno pismo msgr. Ivanu Trinku

Spoštovani gospod prof. Ivan Trinko-Zamejski,
Velika noč je pred vrati in te dni, ko se naši ta mali pripravljajo na barvanje pirhov, sem se spomnil, da mi je nekoč znani etnograf Milko Matičetov pripovedoval o tarčmunskih pirhih, ki ste jih na prošnjo etnografskega muzeja poslali v Ljubljano. Takrat se mi je zdelo imenitno, ker mi je Matičetov, ki se od dijaških let zanima za ljudsko blago in bogato izročilo Benečanov in Rezijanov, povedal, da so ti pirhi iz Vaše rojstne vasi nekaj posebnega, ker so na njih upodobljeni predvsem živalski motivi: prelet lastovic, petelin na dvorišču, lisica zvitorepka itd. No, sem si mislil, to je tema za našega 'mulca', ki ima rad živali.
Misel na tarčmunske pirhe pa me je spomnila, da sem Vam dolžan zapoznela voščila, saj smo se 25. januarja spominjali 150-letnice vašega rojstva. Okrogli jubilej je tedaj obeležil tudi Novi glas, a ker so se in se še bodo v naših krajih, predvsem pa v Benečiji, v tem letu vrstili razni dogodki, ki so vam bili in še bodo posvečeni, je to pismo upravičeno.
Sploh pa, kot pravijo, voščila in dobre želje ne zastarijo!
Na Vas sem sicer mislil tudi v dneh, ko smo lahko poslušali izjave nekaterih naših zamejskih politikov o sklepanju volilnih dogovorov in sodelovanju z italijanskimi strankami. Nič novega, sem si mislil, in se spomnil, kako so se jeseni leta 1920, še pred podpisom rapalske pogodbe, slovenski krščanskosocialni politiki obrnili na Vas, da bi jim pomagal pri navezovanju stikov z voditelji Sturzove Italijanske ljudske stranke, saj ste bili aktivno angažirani v političnem življenju tudi kot pokrajinski svetovalec v Vidmu, kamor ste bili izvoljeni v čedajskem volilnem okrožju prvič leta 1902 in nato redno potrjeni vse do leta 1923. Že ta podatek nedvomno potrjuje Vaše sposobnosti in neutrudno zavzemanje za dobrobit prebivalstva, kar so Vam priznavali tudi politični nasprotniki. Če se dobro spominjam, sta skušala v tistih mesecih, ko se je bližal podpis rapalske pogodbe, zlasti msgr. Ličan, ki je bil med vodilnimi člani duhovniške stanovske organizacije Zbora svečenikov svetega Pavla, in tajnik te organizacije Šček doseči don Sturza oz. njegove ožje sodelavce, da bi jim orisali stanje slovenske narodne skupnosti, ki se je znašla pod italijansko oblastjo, in doseči pri tej vse bolj pomembni italijanski politični sili pomoč v boju za dosego določenih manjšinskih pravic. V Ščekovih Paberkih, to so veliki zvezki, ki jih hrani škofijski arhiv v Kopru, sem svojčas našel kar nekaj Vaših pisem v odgovor Virgilu Ščeku. V pismu z dne 24.10 1920 med drugim pišete Ščeku: “kar se tiče akcije 'del Partito popolare italiano' v korist 'novih zemlja', sem prepričan, da Vas bo ta stranka krepko podpirala v vsakem oziru. O tem sem govoril že večkrat v merodajnih krogih. Poskrbel bom, da pridete v neposredno zvezo s kakim izmed naših državnih poslancev, posebno z odv. Fantonijem, kateremu sem se priporočil, da si vzame skrb za Vas, kar mi je z navdušenjem obljubil. On je pripravljen priti med Vas, kadar si želite, samo da mu sporočite kam in kedaj”, vendar ti Vaši napori – resnici na ljubo – niso prinesli zaželjenih političnih sadov. Zanimalo bi me vedeti, kako ste gledali na poznejšega senatorja Fantonija po drugi svetovni vojni, ko je postal eden vodilnih predstavnikov furlanske Krščanske demokracije, in ali ste še vzdrževali stike z njim oz. kako je ta vplivni politik gledal na benečansko vprašanje.
Po podpisu rapalske pogodbe so se razmere v priključenih krajih drastično poslabšale, saj so se bližale parlamentarne volitve in italijansko fašistično nasilje se je strašno stopnjevalo zlasti v Istri in na Tržaškem, vseeno pa je bil volilni uspeh 'Jugoslovanske narodne stranke' izreden, kot ste sami zapisali v pismu z dne 6.6.1921, “vse je slavno izpadlo”. V tem istem pismu pa ste se tudi izkašljali in izrazili svoje razočaranje nad preračunljivostjo samega don Sturza in rimskega vodstva stranke. Kako aktualno zvenijo stavki, ki ste jih zapisali: “Kot se spominjate, ste mi dali nalogo, da posredujem za Vas pri tej stranki. Jaz sem takoj napisal dolgo pismo in vse podrobno razložil in sicer z najkrepkejšimi izrazi ter vse poslal don Sturzu s priporočilom odvetnika Pettoella. Toda Sturzo ni odgovoril. Potem sem zopet pisal. Nič! Nadalje sem pisal poslancu Fantoniju, naj gre osebno po odgovor. Nič! Ko je šel Pettoello v Rim po raznih zadevah, sem mu naročil, naj pove don Sturzu v najkrepkejših izrazih vse kar mu gre od moje strani. Posebno naj naglaša to, da odgovor ne gre meni, ampak vsem Slovencem in da se popolnoma necivilno vede proti sto in stotisočerim ljudem, ki so se tako ponižali, da so prosili za pomoč v imenu skupnih krščanskih načel. Rekel je, da mi odgovori ustno, ker mora priti v Videm. …. O vsem tem Vam doslej nisem nič pisal, ker me je jezilo. Zdaj pa sem omenil to, da boste vedeli, kakšni so ti veliki možje.
… Izmed naših katoliških furlanskih poslancev Vam bo šel na roko posebno Fantoni, pa tudi Biavaschi in Tessitori, nova izvoljena, Vas bosta podpirala. Naši so nasprotni Sturzu”.
Tako ste pisali Ščeku in s tem veliko povedali o tem, kako ste gledali na politiko in vlogo politika v družbi. Prav gotovo nam danes primanjkuje takih ljudi, ki so svoje politično delo razumeli prvenstveno kot službo družbi in ljudem, iz katerih so izhajali, v smislu gesla, ki ste se ga tudi sami držali, ko ste v zadnjem pismu Ščeku s konca decembra 1929, ko mu odgovarjate na pismo, v katerem vas sprašuje o slovenski slovnici, ki ste jo sestavili za potrebe pouka slovenskega jezika v videmskem semenišču, da za slovensko stvar: “non recuso laborem” (ne zavračam dela).
Glede prof. Biavaschija pa bi me zanimalo vedeti, ali ste z njim še vzdrževali stike. To je morala biti res edinstvena osebnost, saj, če se ne motim, je bil eden redkih univerzitetnih profesorjev, ki ni hotel vstopiti v fašistično stranko, kar ga je seveda stalo izgubo stolice za pravno filozofijo na padovanski univerzi.
Spoštovani msgr. Trinko, mogoče je bilo v tem mojem pismu preveč politiziranja, a v teh dneh, ko se bližajo deželne volitve, ki bodo zaradi reforme v deželni svet privedle manjše število svetovalcev, je to zelo pereče vprašanje. Saj Veste, kaj pomeni, če imaš v takem zboru izvoljenega človeka, ki narodni skupnosti lahko pomaga ali ne…
Kako prav ima deželni tajnik Slovenske skupnosti Terpin, ko ugotavlja, da če smo pred leti imeli v deželnem svetu pet slovenskih svetovalcev in sta v sedanjem dva, je v novih razmerah sploh vprašljivo, ali bo mogoče zbrati potrebne glasove za izvolitev enega, ter vse volivce poziva, naj se zamislijo in odločajo, da ne bi prišlo do razprševanja glasov.
Oprostite, mogoče sem predolgovezen, a prepričan sem, da tudi tam v nebeškem Jeruzalemu pozorno spremljate življenje svojih dragih Benečanov in ostalih Slovencev v Italiji. Zato Vas prosim, da pri Najvišjem prosite za vse nas, predvsem pa, da bi ob bližnji Veliki noči našli spet pot vase in do osebne duhovne prenove, saj le če bomo duhovno 'močni', bomo zmogli tudi ostale napore.
Lep pozdrav!
Vaš Marko Tavčar

Ob 150-letnici smrti

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme