Veliki sever do Baltskega morja, vsakoletno potovanje PD Rupa-Peč

Piše: Marilka Koršič

Veliki sever do Baltskega morja se je glasilo vabilo na letošnje potovanje v organizaciji društva Rupa-Peč s pomočjo agencije Caliba iz Vicenze. Izletnikom, ki so odpotovali iz Rupe v soboto, 17. avgusta, se je pridružila skupina iz Veneta. Vzdušje je bilo enkratno tudi zato, ker se je prijateljstvo med skupinama spletlo že na lanskem potovanju in še utrdilo med zimskim obiskom Venetov v naših krajih. Pot je vodila mimo Bocna, čez Brenner in mimo Münchna do mesta Fulda, kjer smo prenočili.

Prijazna in vsestransko razgledana turistična vodnica Patricija nam je med potjo nakazala geografsko, zgodovinsko in politično sliko Nemčije. Zanimiva je njena razdelitev na 16 landerjev, avtonomnih držav s svojo zakonodajo, povezanih v federacijo z glavnim mestom Berlin. Posebno vlogo v zgodovini, predvsem v srednjem veku do odkritja Amerike, so imela severna mesta, združena v Hanzeatsko zvezo, ker je bilo trgovanje po morju zelo razvito in donosno. Nekatera mesta, ki jih ni prizadela druga svetovna vojna, so ohranila svoj nekdanji blesk. Pot nas je vodila po avtocesti, ki povezuje jug s severom in pelje med gozdovi, polji in travniki, nad katerimi se dviga veliko vetrnic, ter nekaterimi polji, popolnoma pokritimi s fotovoltaičnimi celicami, ki kažejo na nemško usmerjenost. V spominu nam bodo ostale tudi široke reke s številnimi pritoki, ki prepletajo Nemčijo in so plovne.

Iz Fulde smo se peljali mimo Hannovra v Bremen, staro hanzeatsko mesto na Unescovem seznamu, prav tako kot sta tudi Lübeck in Wismar. V spomin se nam je vtisnil krasen trg z mestno hišo, Rolandovim kipom in spomenik, imenovan Muzikanti, ki ga sestavljajo osel, pes, mačka in petelin. Izdelan je bil po Grimmovi pravljici, za katero je pisatelj dobil navdih v starem bremenskem zakonu, ki je določal, da so glasbeniki, ki nastopajo na javnih prireditvah, deležni splošne mestne podpore. Hamburg ob reki Elbi je mesto, ki izžareva željo po novostih. Je živahno, in kot je poudaril lokalni vodnik Dominik, gleda naprej ter je v imenu napredka in širitve pristanišča žrtvovalo tudi srednjeveško četrt. Peljali smo se tudi z ladjico po pristanišču, opazovali raztovarjanje in stavbe na kopnem.

Pogled se nam je zaustavil ob novi veliki koncertni dvorani, ki ima za podlago nekdanje skladišče. To je povezava med preteklostjo in prihodnostjo. Podoben primer je tudi Hitlerjevo zaklonišče, ki je sedaj spremenjeno v hotel. Mesto v svoji četrti St. Pauli ohranja spomine na prve nastope Beatlesov in privablja veliko ljudi v nočne lokale. V okolici smo obiskali York in Borstel. Pravljično srednjeveško mesto Lübeck nas je očaralo z gotskimi cerkvami, ulicami in prodajalnami marcipana, ki je specialiteta tega kraja. Mesto leži ob reki Trave in je bilo zelo cvetoče v srednjem veku. Nedaleč od tu je letoviščarski kraj Travemünde ob Baltskem morju. Ker je bil topel in sončen dan, je bilo na plaži zelo živahno. Tudi mi smo uživali; nekateri so se pognali v vodo, drugi se sprehajali in opazovali zanimive pletene pokrite naslanjače, ki branijo pred vetrovi.

Grad Schwerin je ena najlepših renesančnih palač v Nemčiji. Ob Baltiku smo obiskali tudi krasno srednjeveško mesto Wismar. Nič manj zanimiv Lüneburg leži na rudnikih kamene soli, ki je bila več stoletij glavni vir dohodkov. Zadnji dan potovanja je bil namenjen obisku mesta Dinkelsbühl na tako imenovani Romantični poti. Utrjeno mestece z obzidjem in stolpi, obdano z vodo, gotsko katedralo in ulicami s tipičnimi hišami v različnih barvah in okvirjenimi fasadami, nas je povsem očaralo. K pravljičnemu vzdušju je dodala svoje še štorklja, ki je gledala iz svojega gnezda na vrhu stolpa nad mestnimi vrati. Polni lepih vtisov smo se tako odpravili proti domu, hvaležni vsem, ki so se trudili, da je potovanje tako lepo uspelo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme