Velik dan za Primorsko in Rožno Dolino, dan pristnega domoljubja

Rožna Dolina / Slovesnost ob dnevu državnosti in spomin na osvoboditev mejnega prehoda

Predstavniki policije, slovenske vojske, veteranskih društev, politični predstavniki, drugi ugledni gostje ter veliko število domačinov so se v petek, 28. junija, zbrali v Rožni Dolini na osrednji slovesnosti v počastitev dneva državnosti, rojstva samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Slovesnost, ki jo je uvedel prihod praporščakov, je bila obenem priložnost za obeležitev spomina na osvoboditev nekdanjega mejnega prehoda v osamosvojitveni vojni.

Rožna Dolina je bila eno ključnih prizorišč spopadov za osvoboditev matične domovine. 28. junija 1991 se je zgodil premišljen, taktično načrtovan in izveden napad. “Vsak dan bi se morali spomniti, zakaj smo si želeli osvoboditve – domovino smo želeli spraviti pod krono države in to nam je uspelo. V slogi je moč in torej se da!” je dejal Zvonko Ferfolja, podžupan Občine Miren – Kostanjevica, ki je bila z Mestno občino Nova Gorica, Občino Renče – Vogrsko in Občino Šempeter – Vrtojba soorganizator vsakoletnega snidenja.

Ob razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti Slovenije je takratni prvi slovenski predsednik Milan Kučan evforično nagovoril množico, na slovesnosti v Rožni Dolini pa je bil slavnostni govornik Boštjan Poklukar, minister za notranje zadeve Republike Slovenije. “Pred triintridesetimi leti je takratna slovenska skupščina sprejela temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti RS,” je spomnil minister, ki se je v svojem govoru še posebno osredotočil na dogajanje v Rožni Dolini, “na tiste napete dneve, ure in minute”. V vročih junijskih dneh vojne za Slovenijo so se Slovenci in Slovenke uprli jugoslovanski armadi, ki je s tanki in oklepniki želela poteptati slovenski narod in preprečiti njegovo osamosvojitev. “Prav tukaj, na tem mestu je 28. junija leta 1991 pozno popoldne potekal spopad teritorialcev in miličnikov z jugoslovansko agresorsko vojsko, ki je okupirala mejni prehod Rožna Dolina.” Že 27. junija zvečer se je na mejni prehod zgrnilo 117 jugoslovanskih vojakov, pet tankov, štirinajst tovornjakov, enajst terenskih in drugih vojaških vozil. “Tanki so bili opremljeni s strelivom, vojaki so bili dobro oboroženi, v zraku je visela realna grožnja, da bodo uničili celotno okoliško naselje. Slovenska stran je imela na voljo dve možnosti: ali z dogovorom doseči predajo ali pa mejni prehod osvoboditi z oboroženo akcijo,” je nadaljeval minister Poklukar. Padla je odločitev, da mejni prehod skušata zavzeti dve manjši skupini, kar je bilo za okupatorja tudi taktično presenečenje. Neposredni napad na agresorsko vojaško silo je bila naloga posebne bojne skupine Teritorialne obrambe pod vodstvom legendarnega poveljnika majorja Srečka Lisjaka, oddelek Posebne enote milice, ki ga je vodil Franc Šumandl, pa je zavaroval desno stran prehoda. Ob 16.30 sta izpred stavbe Uprave za notranje zadeve proti mejnemu prehodu ločeno odšli obe skupini – teritorialci in miličniki, zbralo pa se je tudi veliko število domačinov, ki so prepričevali mlade vojake jugoslovanske armade, naj odložijo orožje. Proti sovražnemu tanku je nekdo od domačinov vrgel tudi molotovko: “Rožna Dolina, Primorska in celotna Slovenija je bila na barikadah – upor!” Ob 19.30 so teritorialci napadli. Po nekaj minutah streljanja je civilist Drago Kosmač, ki je bil na slovesnosti tudi prisoten, vdrl v prostor mejne milice in tam razorožil skupini starešin JA in zveznih miličnikov. “Nekoč ena največjih armad v Evropi je dobesedno razpadla tukaj, pred našimi očmi,” je še spomnil minister Poklukar. Mejni prehod Rožna Dolina je bil zvečer, 28. junija 1991, spet v slovenskih rokah – “na meji je ponosno zavihrala slovenska zastava”. V dramatičnih dogodkih so življenje izgubili trije vojaki JA, 98 je bilo zajetih, 16 je bilo ranjenih, ranjenih je bilo tudi šest civilistov, uničena sta bila dva tanka, na strani TO in milice pa na srečo ni bilo žrtev. Minister Poklukar je nazadnje pohvalil vse, ki so se ponosno, s pristnim domoljubjem borili “za lasten dom in rodno grudo, za našo Slovenijo”, ter slovensko policijo, ki je 27. junija svoj praznik obeležila z osrednjo slovesnostjo na Brdu pri Kranju.

Navzoči so bili ministru hvaležni za zgodovinski sprehod z navdihujočimi mislimi, “tudi slovenska beseda in pesem pa sta nam utirali pot do lastne samostojne domovine,” je povedala Kristina Furlan, ki je povezovala program slovesnosti. Spomin na napete trenutke izpred 33 let je namreč obeležil tudi suveren nastop ženske Vokalne skupine Ardeo, ki je nastopila ob spremljavi trobilnega kvinteta orkestra slovenske policije, in solista Aleksa Pavlina, devetnajstletnika iz vasi Morsko v občini Kanal, ki je na svojo kitaro zaigral venček znanih slovenskih pesmi.