Veličasten poklon usmrčenim iskalcem pravice

V soboto, 3. maja 2014, popoldne se je v cerkvi sv. Ignacija v Gorici na najlepši način in zelo občuteno z mašo zadušnico za usmrčene puntarje končala vrsta prireditev, ki jih je pripravila Občina Tolmin ob tristoletnici velikega tolminskega kmečkega upora, ki se je s Tolminskega razširil na celotno Goriško in je njegov uporniški val pljusknil do morja, saj so se kmetje uprli tudi gosposki v Devinu. V tem vsesplošnem uporniškem zanosu so kmetje zahtevali odpravo novih davkov, izpustitev zaprtih mož in odstranitev davkarja Bandlja, ki so ga vsi sovražili zaradi krutega ravnanja pri izterjevanju davkov. Žal je ta uporniški ogenj, ki se je razplamtel spomladi l. 1713, gosposka s silo zatrla in aprila l. 1714 izvedla smrtno obsodbo za enajst glavnih vodij upora. Ti so bili javno usmrčeni z obglavljenjem in razčetverjenjem na glavnem trgu v Gorici. Njihova razmesarjena telesa so razobeseli na raznih koncih mesta, da bi bili v opomin vsem tistim, ki bi si upali se dvigniti zoper oblast in zakone. In prav v travniški cerkvi, ki je bila nema priča tedanjim okrutnim dogodkom, se je v soboto popoldne zbrala tako ogromna množica ljudi – med njimi bi bilo sicer lahko mnogo več Goričanov! -, kakršne že dolgo nismo zabeležili v tej najlepši baročni cerkvi na Goriškem. Na kar prostornem koru, pod katerim je freska, ki prikazuje sv. Cecilijo, zavetnico cerkvenega petja, se je – kot nam je povedal Matej Kavčič, z Jankom Banom koordinator za pevce iz Posočja in zamejstva – zbralo 120 pevcev, članov petih sodelujočih zborov: to so bili Mešani cerkveni pevski zbor Devin, Mešani cerkveni pevski zbor župnije sv. Jernej z Opčin, Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice, cerkveni pevski zbor iz župnije Tolmin in Cerkveni pevski zbor iz župnije v Kobaridu. Zbori so seveda najprej vadili posamič, v petek in soboto pa so imeli dve skupni vaji pod vodstvom dirigenta Marka Muniha, ki jih je vodil pri maši. Pevci različnih zborov so se odlično zlili med seboj, kot da bi že večkrat skupaj nastopali. Pred samo slovesno mašo je uverturno skladbo na orgle zaigral mladi Rok Dolenc z Opčin, učenec openskega organista Vinka Škerlavaja, ki je spremljal pevce med mašo. Mogočen združeni zbor je namreč zapel Mašo v b duru (Tretjo mašo) Ubalda Vrabca. Kot vstopna pesem je ob izžarevanju neizmerne radosti zaradi Kristusove zmage nad smrtjo zazvenela Po zelenečih tihih poljanah, ki jo je z drhtečin občutkom velikonočnega veselja stkala priljubljena pesnica Ljubka Šorli. Njej je zibelka stekla prav v Tolminu, zato so njeni rahločutni stihi ob melodiozni uglasbitvi njenega moža Lojzeta Bratuža prisotne popeljali na zelene tolminske trate, tja, kjer so bili doma usmrčeni puntarji. Med to tankočutno stkano velikonočno pesmijo se je od prezbiterija vil po cerkveni ladji slovesni sprevod, na začetku katerega so s križem v rokah stopali ministrantje iz tolminske župnije, nato pa sodelujoči duhovniki (Andrej Vončina, Marijan Markežič, msgr. Oskar Simčič, tolminski župnik in dekan Damijan Bajec, župnik na Šentviški Gori in tolminski prodekan Franc Kavčič in p. Mihael Vovk s Svete Gore) in seveda koprski škof msgr. Jurij Bizjak, ki je vodil mašni obred, ter goriški nadškof msgr. Carlo Redaelli. Pred samim začetkom mašne daritve je škof Bizjak v slovenskem in italijanskem jeziku pozdravil prisotne goste iz družbenopolitičnih in kulturnih krogov, med katerimi so bili tudi: goriški župan Ettore Romoli (ki je sicer zaradi druge obveznosti odšel iz cerkve sv. Ignacija po homiliji škofa Bizjaka), župan občine Tolmin Uroš Brežan in tolminski podžupan Metod Fon, podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, nekdanji diplomat dr. Karel Bonutti, pisatelj Saša Vuga, prof. Lojzka Bratuž, deželni predsednik SSO Drago Štoka, števerjanska županja Franka Padovan, svetnica goriške občinske uprave dr. Marilka Koršič, ki je bila soudeležena pri pripravah kot posrednica za srečanje med županoma Gorice in Tolmina.
Med svojim nagovorom je škof Bizjak povezal puntarje, ki so se bojevali za staro pravdo, z iskalci pravice v raznih zgodovinskih dobah oz. slovenskih literarnih delih, začenši s starozaveznimi Makabejci, je omenil Cankarjevega Hlapca Jerneja in prešel na Prešernov Krst pri Savici s citiranjem njegovih stihov “Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi”, ter na Gradnikov verz “Zemlja tuja, zdaj že moja mati”. Uvodoma je dejal, da prosimo Gospodovega usmiljenja za puntarje in za njihove oblastnike. “Dostojno in primerno je, da molimo za oboje, tako za poražence kakor za zmagovalce, kajti boj je Gospodov: On naklanja zmage in zadaja poraze. Apostol Pavel namreč naroča vsem podrejenim: 'Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga in te, ki so, so od Boga postavljene. Kdor se torej ustavlja oblasti, se upira Božji naredbi; kateri pa se upirajo, si bodo sodbo nakopali' (Rim 13,1-2; prim. Tit 3,1). Prav tako pa tudi apostol Peter: 'Podvrzite se zaradi Gospoda vsakemu človeškemu redu: bodisi kralju kot najvišjemu, bodisi poglavarjem kot od njega poslanim, da hudodelce kaznujejo, dobre pa pohvalijo' (1 Pt 2,13-14).
Modri Salomon pa na drugi strani v Pridigarju tolaži vse podrejene z besedami: 'Če vidiš, da v deželi zatirajo ubožca in si lastijo sodbo in pravico, ne čudi se temu veselju, kajti nad visokim bedi višji in nad njima so še višji. Prednost zemlje je v vsem, kralj je polju podrejen' (Prd 5,7-8). In svari oblastnike: 'Slišite torej, kralji, in umejte; poučite se, vladarji knezov zemlje! Poslušajte vi, ki gospodujete množici in se ponašate s trumami ljudstev! Gospod vam je dal oblast in moč Najvišji, ki bo presodil vaša dela in preiskal vaše načrte; ker kot služabniki njegovega kraljestva niste prav sodili in ne izpolnjevali postave in ne živeli po Božji volji'! (Mdr 6,1-4) ”.
Škof Bizjak je ob koncu mašnega obreda zmolil za usmrčene puntarje Oče naš in sklenil s prošnjo “Gospod, daj jim večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti in naj počivajo v miru”. Še pred temi škofovimi besedami je v slovenščini in italijanščini spregovoril etnolog, sociolog in politik Silvester Gaberšček z ministrstva za kulturo, član pripravljalnega odbora za mašo zadušnico, ki je sklenila vrsto spominskih slovesnosti ob 300-letnici tolminskega punta. Zahvalil se je vsem predstavnikom oblasti in poudaril, da tudi taki dogodki prispevajo k boljšemu medsebojnemu poznavanju in navezovanju še trdnejših stikov.
Za povabilo na “tako pomembno slovesnost” se je v lepo izgovorjeni slovenščini zahvalil nadškof Redaelli, ki je tudi poudaril, da “Spomin na dogodke izpred 300 let nas opominja, da moramo živeti v slogi in spoštovanju do sočloveka. Naj nam Gospod Bog pomaga, da bomo živeli v takem svetu, kjer bosta gospodovala mir in ljubezen”.
Sveta maša je bila tako doživeta in vsebinsko bogata tudi zaradi učinkovite ubranosti petja, ki se je s kora kot mogočen slap zlivalo po lepi travniški cerkvi. Pevci so med Vrabčevo mašo zapeli znano velikonočno Raduj se, Kraljica. S posebnim poudarkom in občutkom se je pri darovanju oglasila Ecce quomodo moritur iustus (Glejte, kako umira pravični) Jacobusa Gallusa. Poleg teh smo slišali še dva biserčka iz klasične glasbene zakladnice: Panis angelicus Cesarja Francka, pri kateri je solistični del odpel Marjan Štrajn in Ave verum corpus W. A. Mozarta.
Sploh je vsa sobotna svečanost – pri njej sta berili brali gospe Vera Lemut iz Tolmina v slovenščini, Albina Pintar, ki je ena izmed bralk pri slovenski sv. maši ob devetih v tej cerkvi, v italijanščini, prošnje pa Silva Testen iz Tolmina – izražala neko globoko pieteto do teh slovenskih kmetov-upornikov, ki se jim je življenje izteklo na tako okruten način, samo zato, ker so zahtevali več pravice pri izpolnjevanju svojih tlačanskih obveznosti.
Škoda, da se slovesnost ni vsaj za trenutek, morda s pevskim poklonom, “preselila” na sam trg pred cerkvijo, na Travnik, kjer spominska plošča opozarja na žrtev puntarjev.
Prijateljsko druženje med pevci in gosti tega večera, pri katerem so bili soorganizatorji Kulturni dom, Kulturni center Lojze Bratuž, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev, je bilo v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer si je marsikdo ogledal razstavo Nad Gorico po pravico-Tolminska v času velikega punta, ki jo je pripravil Tolminski muzej v sodelovanju Občine Tolmin in Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije.
V telovadnici bližnjega športnega centra Mirko Špacapan se je ob izbrano pripravljeni zakuski, ki jo je ponudila občina Tolmin, nadaljevalo srečanje med nastopajočimi in udeleženci te nepozabne slovesnosti v cerkvi sv. Ignacija, ki je l. 1714 nemočno zrla v kruto usmrtitev tolminskih puntarjev, ki so se, iščoč pravice, “pregrešili” zoper gospodo.
Iva Koršič

Ob 300-letnici tolminskega kmečkega upora

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme