Veličasten glasbeni dogodek z bogatim sporočilom
Gorica / Koncert Zarja miru
Tri kakovostne mladinske glasbene skupine iz goriškega čezmejnega prostora – Komorni orkester Nova iz Nove Gorice, Mladinski pevski zbor Šempeter-Vrtojba in Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel – so osnovale žlahten projekt v duhu povezovanja v luči vse bližje Evropske prestolnice kulture 2025. Koncert je bil krstno izveden kot krona jesenskega praznika kostanja, Burjanke, v sklopu Kogojevih dnevov 2023 v cerkvi sv. Jurija v Bardu 8. oktobra, v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici 14. t.m., v baziliki na Sveti Gori pa ga bodo ponovili 21. oktobra ob 17.30. Sporočilo, ki ga prinaša, je vezano na iskanje povezovanja med nebom in zemljo, ki se uresničuje v univerzalni vrednoti miru: le-ta lahko namreč prinese družbi zarjo prihodnosti.
Že v Bardu je izjemni dogodek privabil veliko ljudi in navdušil občinstvo. Podobno je bilo v Gorici, kjer je bila največja mestna cerkev za dogodek v organizaciji KCLB in SCGV Emil Komel nabito polna. Koncertni spored je uvedel orkester, ki so mu umetniške vodje Mojca Batič, Ana Cotič, Barbara Grahor Vovk in Polona Repše, s priredbo skladbe Northern Lights 45-letnega norveškega skladatelja Ole Gjeila: gre za kompleksno in inovativno skladbo, hvalnico naravi in njenim čudesom, ki z nežnimi in introspektivnimi melodijami spodbuja meditacijo o minljivosti življenja in večnosti narave, ta pa prinaša spokojnost in navdih. Prav tako učinkovita je bila znana skladba Gabriel’s oboe velikega mojstra filmske glasbe Ennia Morriconeja: Anamarija Vuga je iz svoje oboe izvabila čustveno nabite zvoke, ki so znali napojiti žejo poslušalcev po čisti lepoti. Zbor Šempeter-Vrtojba, ki ga vodi Mojca Maver Podbersič, je svoj nastop začel s skladbo Jubilemus, exultemus francoskega baročnega skladatelja Françoisa Couperina, katere glasbeno pripoved zaznamujejo ritmična energija ter živahne melodične linije in harmonije. Zbor Emil Komel se je pod taktirko Davida Bandlja najprej poklonil Pavletu Merkuju z izvedbo skladbe Pater noster, ki ima v opusu tržaškega glasbenika posebno mesto; njegov očenaš vsebuje tudi čvrste duhovne dramatične tone, ki pa le najdejo pot do vdanosti v Božjo voljo, zaupanja in notranjega miru. Goriški zbor je nato z odlično interpretacijo Psalma 117 iz zbirke Zwei Slawische Psalmen estonskega skladatelja Arva Pärta s ponavljajočimi se tonalnimi vzorci in s počasnim tempiranjem te samo navidez preproste skladbe ustvaril v poslušalcih izkustvo zbranosti in jih popeljal v globine lastnih čustev.
V osrednjem delu koncerta so dva zbora in orkester pod zanesljivim Bandljevim vodstvom poustvarili Sunrise Mass (Mašo ob vzhajajočem soncu), eno najbolj priljubljenih skladb Ola Gjeila, mojstra minimalistične in atmosferske glasbe, ki zna vzbujati močna čustva. Gre za impresivno delo, napisano pred petimi leti, pravo mojstrovino v sodobni zborovski in orkestrski zakladnici, ki združuje elemente klasične glasbe s sodobnimi vplivi. Skladba vodi poslušalca skozi različne razpoloženjske preobrate, od zelo nežnih in kontemplativnih utrinkov do energičnih in strastnih viškov. Učinkovito razvija občutek preobrazbe, rasti in upanja, ki izraža idejo o novem začetku. Domiselna uporaba zbora in orkestra s sodobnimi harmonijami daje občutek širine in odprtosti, ustvarja svežo in hkrati ganljivo izkušnjo, zaradi česar je delo tudi posebno priljubljeno. V različnih delih skladbe Gjeilo uporablja bogato paleto – tudi atonalnih in modalnih – harmonij, pa različne – enakomerne in neenakomerne – ritmične vzorce, ki ustvarjajo občutek gibanja in dinamičnosti. Melodije so v glavnem preproste, mestoma kompleksne in disonančne: kot take govorijo o čutni lepoti, ki je značilna za naravo v različnih fazah dneva, od prvega jutranjega žarka prek zatona pa do skrivnostnega mraka in noči. Posebno meditativen je bil zadnji del skladbe, posvečen večni luči, ki je s preprosto melodijo še enkrat povabil občinstvo h kontemplaciji in pričakovanju nove zarje.
