Vedno večja zmeda?

Ruski predsednik Vladimir Putin je v ponedeljek zvečer zatrdil, da je v soboto med poskusom upora zasebne najemniške vojske Wagner sam zaukazal vojski, da se izogne prelivanju krvi. Po njegovih besedah sta namreč Zahod in Ukrajina želela videti, da bi se “Rusi pobijali med seboj”. Zahvalil se je tudi rednim vojakom in pripadnikom obveščevalnih služb, ki so se zoperstavili uporu, beloruskemu predsedniku Lukašenku, ki naj bi posredoval med Putinom in vodjo Wagnerja Jevgenijem Prigožinom, ter Rusom za izkazano “enotnost in patriotizem”. Pripadnikom skupine Wagner je Putin sporočil, da se lahko priključijo ruski vojski ali odidejo v sosednjo Belorusijo, kamor naj bi odšel tudi njihov vodja Jevgenij Prigožin. “Organizatorji upora, ki so izdali državo, so izdali tudi tiste, ki so bili na njihovi strani,” je še povedal Putin in napovedal, da bodo odgovorni za upor odgovarjali za svoja dejanja. Da je bil namen upora skupine Wagner preprečiti njeno uničenje in ne strmoglavljenje vlade, je v svojem prvem zvočnem sporočilu, odkar je konec tedna sprožil in nato preklical upor, izjavil Jevgenij Prigožin. To so zadnje vesti, ki jih lahko strnjeno zapišemo v torek, 27. junija, zjutraj. Že iz besed Putina in Prigožina je razbrati, da govorita različne stvari o “vojaškem pohodu na Moskvo”. Ne spadamo med tiste, ki se imajo za izvedence, in v teh dneh so nam natrosili toliko različnih mnenj, da je bil vsakdo izmed nas lahko samo zmeden. Ni čudno, če nam, medijem v Italiji, po zadnjih podatkih ne verjame več kot 65 odstotkov ljudi, zato bomo napisali samo preverjena dejstva. Tej vojni ni videti konca. Zato tudi ne bomo navajali ugibanj o tem, “ali je Putin sedaj močnejši ali šibkejši”, kot tudi ne bomo pisali “o uspehih ukrajinske ofenzive”. Želimo si le to, da bi kardinalu Zuppiju, ki ga je papež Frančišek pooblastil za stike s sprtimi stranmi, uspelo doseči premirje, kar bi pomenilo konec zločinske preprodaje orožja in konec gorja. Pogajanja pridejo kasneje, kot vedno.