Večer, posvečen pesniku Nevinu Birsi
Pesnik modernega časa
Ob 20-letnici smrti pesnika Nevina Birse je goriški literarni klub GOvoRICA pripravil 30. 8. 2023 večer v Kulturnem centru Mostovna v Solkanu. O življenju pesnika je spregovoril literarni kritik Bojan Bratina, nekdanji ravnatelj novogoriške gimnazije, člani kluba pa so se vrstili pri branju pesnikovih poezij.
Birsa se je rodil v Braniku leta 1947. Oče je bil ključavničar. Po končani osnovni šoli je dokončal gimnazijo v Novi Gorici in potem še slovenistiko na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Umrl je leta 2003 v starosti 56 let. Pesmi je pisal že kot dijak. Prva objavljena pesem Kiosk je izšla v Goriških srečanjih leta 1967. Prva pesniška zbirka Eletronke v očeh je izšla leta 1970 pri ČZP Soča, druga, Stekleni vihar, tri leta pozneje pri založbi Lipa v Kopru. Že v naslovu opazimo motive njegovega pesništva: oči in eletronke, steklo in vihar ne gredo skupaj. Tudi v človeku je nekaj podobnega, neki paradoks. Nemir modernega časa, ugotavlja Birsa, je v slabosti občevanja, v pomanjkanju tišine. Človek gleda na svet v glavnem samo tehnično in ne zna več živeti, preveč je programiran in manipuliran. Najbolj specifične dejavnosti človeka so merjenje, računanje, projektiranje, načrtovanje, organiziranje, izboljšanje, da bi predvidel in si zagotovil prihodnost. V pesmih Birsa prikaže človeka, ki je podoben drugim živim bitjem in ki živi vedno znotraj določenega prostora, vitalnega, ki ga sestavljajo sredstva, orodja, navade, vezi itd. Življenje je izredno težko, posledično se vsak človek znotraj določenega prostora opremi zanj in skuša v tem prostoru preživeti. Svet se zdi človeku kot predmet, ki ga je treba izkoriščati. Toda pesnik spozna, da človek, za razliko od drugih živih bitij, lahko doživlja svet okoli sebe kot nekaj “drugega’’, kar ni mogoče dojeti le kot predmet svojega uživanja. Človek je zmožen doživljati “skrivnost’’, ki se skriva pri dojemanju sveta. “Izkušnja’’ je vedno izhod, prehod, potovanje, odprtje. Birsove pesmi se spajajo s čustvenim nemirom svojega časa. Izkušnja je vedno izstop iz okoliščin krutega življenja, izkušnja je tista, ki človeka prisili, da prestopi mejo. Zato pesništvo Birse ne vodi v ničevost, sam išče izhod, išče “drugo’’ sfero življenja. Pesnik ima drugačen odnos tudi do živali, rastlin in vodi včasih v panteizem. Zgled sta mu bila nemška pesnika Georg Trakl in Rainer Maria Rilke ter slovenski Edvard Kocbek, čigar pesmi so prinašale podobno doživljanje narave in so se ukvarjale z vprašanji o človeku, njegovem bivanju in njegovi človečnosti.
Birsa je bil precej plodovit avtor. V življenju je izdal 16 pesniških zbirk, leta 2004 pa je izšla posmrtna zbirka njegove še neobjavljene poezije.
