Val migrantov znatno narašča
Stanje v sprejemnih centrih
Minuli teden so v Italiji razglasili izredno stanje v zvezi z migrantsko krizo. Na vsedržavni ravni se namreč kočljiva problematika begunstva stopnjuje. To je ob slovesnem praznovanju 171-letnice italijanske policije poudaril tudi tržaški prefekt Pietro Signoriello. V Trstu so v prvih treh mesecih leta 2023 zabeležili kar štirikrat več migrantov kot v enakem lanskem časovnem razdobju. Letos je v mesto v zalivu prišlo že 2.600 beguncev, kar je sprožilo težave v sistemu sprejemnih centrov. “Število beguncev narašča, to povzroča ogromen zalogaj za sistem in vse, ki delujejo na tem področju ter skrbijo za migrantsko vprašanje”, je povedal tržaški prefekt Pietro Signoriello in pozdravil državno odločitev, da razglasi izredno stanje. Trudijo se, da bi sprejeli čim več nesrečnežev in da bi dobili nove rešitve, to pa ni enostavno, saj so pred nedavnim v Trstu že razširili zmogljivosti sprejemnega sistema na 1.400 enot. Tržaška pokrajina je majhna, in to ni v pomoč, je še poudaril prefekt, ki se je zahvalil notranjemu ministrstvu za prizadevanje pri namestitvi 300 beguncev v druge strukture, toda to žal ne bo zadostovalo, ker jih bo prišlo v naslednjih mesecih še veliko več. Prefekta skrbijo predvsem nezakoniti in nenadzorovani prestopi meje, ki povzročajo neznosne razmere; upa sicer, da bo razglasitev izrednega stanja privedla tudi do konkretnih rešitev. O tem smo se pogovorili tudi z odgovorno za sprejemne centre tržaške Karitas in direktorico centra “Teresiano”, socialno operaterko Katarino Modic, ki nam je potrdila, da je stanje pod nadzorom, a je vseeno skrb vzbujajoče. Pri Karitas, v koordinaciji s prefekturo, občino in drugimi sprejemni centri, namreč skrbijo tudi za sprejem beguncev, ki prihajajo z balkanske poti. “Strukture držijo, ker je bilo ob koncu marca in na začetku aprila manj prihodov. To lahko prepisujemo ramadamu in grdemu vremenu, saj je po balkanski poti ponekod še mraz, dež oz. sneg.” Povečanje števila prihodov pa je razvidno iz podatkov, nam je še dejala socialno operaterka, ki je povedala, da so po treh letih spravili šotor na Božjem polju; tja so ga postavili prav zaradi intenzivnega begunskega vala. Tudi tam ostajajo zato le prostori znotraj zidanih struktur. Pri Karitas so seveda zelo pozorni na dogajanje, saj se bodo z lepim vremenom tudi prihodi z balkanske poti prav gotovo povečali. Kako se bodo spoprijeli s takim stanjem, pa še ne vedo. “Mreža struktur, kot rečeno, drži. Ne vemo pa, kakšne konkretne predloge in rešitve bo prineslo razglašeno izredno stanje oz. kakšne napotke bomo dobili,” nam je še dejala Katarina Modic in dodala, da je Trst majhno in posebno strukturirano mesto. V njem je težko dobiti primerno lokacijo za velike sprejemne centre (govorimo o strukturah, ki bi lahko nudile streho več tisoč beguncem). Trst zato lahko nekako nudi prvo pomoč, da ljudje ne ostanejo na cesti. Begunce je potem treba namestiti v druge strukture ter pustiti prostor naslednjemu valu migrantov itd. Na eni strani je potrebna dobra struktura za prvi sprejem, na drugi pa možnost, da v nekaj tednih te nesrečneže lahko sprejme kakšna druga lokacija. Težave nastanejo, ko so prihodi tako intenzivni, da ta proces upočasnijo. Temu je treba dodati tudi prihod beguncev zaradi vojne v Ukrajini, kar seveda dodatno bremeni omenjena mesta na razpolago. “V naših strukturah gostimo približno 100 Ukrajincev. To število je od začetka vojne ostalo precej stabilno, saj so se nekateri vrnili domov, ker živijo v nekoliko bolj oddaljenih krajih od nevarnejših območij, nekateri pa so dobili zatočišče pri raznih družinskih članih in znancih po Evropi,” nam je ob koncu dejala socialna operaterka in poudarila, da se tudi stanje glede ukrajinskih beguncev lahko nenadno poslabša, če se poslabšajo vojne razmere, ki so nepredvidljive.
