Vaje za tesnobo v svetu, kjer se da vse kupiti
Slovensko stalno gledališče odpira novo, jubilejno sezono z igro, katere naslov najbolje zrcali stisko, ki jo naša sodobna družba in slovenski teater doživljata v tem trenutku.
V igri z naslovom Vaje za tesnobo je slovenski dramatik, pesnik, pisatelj in režiser Vinko Möderndorfer zajel kočljiv položaj sodobnega človeka, ki občuje s svetom, v katerem je vse kupljivo. V kratkih, zgoščeno zgovornih prizorih avtor uprizarja novodobni neoliberalni vsakdanjik, v katerem ljudje lovijo svoja življenja in prihodnost med krutostjo in banalnostjo ter željo po odrešitvi. V vratolomnem tempu montaže dramskih situacij, brez tančic in olepšav odstira zaveso nad zapletom usod posameznih likov, v katerih zlahka prepoznamo svoje bližnje ali celo samega sebe. “Nisem ravnodušen do tega, kar se dogaja po svetu, prizadeto opazujem, kam vse vodi sedanje zivljenje”, je dejal Möderndorfer na tiskovnem srečanju, v četrtek, 8. novembra, ko je vodstvo gledališča ponosno predstavilo krstno izvedbo novega in uspešnega slovenskega dramskega besedila, ki je prejelo Grumovo nagrado. Tekst je tedanjo žirijo, katere članica je bila tudi sedanja umetniška vodja SSG Diana Koloini, prepričal zaradi pronicljivega vpogleda v pekel sedanjega časa: v njem so ljudje postali pasivne in zaslepljene žrtve velikih lutkarjev, ki zasedajo vodilna mesta. Dramatično lahkotnost te vpetosti je mladi režiser Jaka Andrej Vojevec, ki si je ob postavitvi zamislil tudi scensko in glasbeno opremo igre, zajel v pojmu t. i. gradbišča umetniške ustvarjalnosti in vsebin, ki se v katarzičnem zaporedju utrinkov in življenj dvanajstih protagonistov predstavlja hkrati urejeno in naključno. Uprizoritev se zato opredmeti ravno v konceptu vaje, nedokončanega trenutka. Vse se dogaja pred očmi gledalca, z igralci, ki ustvarjajo nedorečeno scensko okolje. Dramsko besedilo in njegova postavitev želita tako postati vaja, “s katero se otresemo tesnobe”, ter vadba za telo in dušo, “ki preganja negotovost” – so med drugim poudarili na tiskovnem srečanju.
Novinarje je v preddverju Kulturnega doma nagovoril pomočnik umetniške vodje Koloinijeve, ki je nato prepustil besedo predsednici upravnega sveta dr. Maji Lapornik. Ona je najprej opozorila, da bo uradno premiero predstave v petek, 16. novembra, spremljala počastitev 110-letnice zgodovine slovenskega poklicnega gledališča v Trstu. Ni pa skrivala zaskrbljenosti zaradi hudega finančnega stanja teatra. “Tako kot ostale slovenske ustanove v Italiji tudi naše gledališče trpi zaradi neizplačanega zneska iz zaščitnega zakona; če k temu prištejemo se krčenje statutarnega prispevka dežele FJK, postane razlaga vsakdanjega delovanja v teh prostorih še toliko bolj zapletena”, je dejala. Pripomnila pa je, da kljub tem okoliščinam upravni in umetniški ansambel deluje pogumno: “To je najboljši odgovor tesnobnim časom, ki jih doživljamo”, je pripomnila. Na isti spodbudni valovni dolžini je bila umetniška vodja Koloinijeva, avtor besedila Vinko Möderndorfer pa je snovno poanto svojega dela navezal na poslanstvo gledališča kot takega: komedijska zvrst ima že od Moliera dalje posebno vlogo pri opredmetenju in razkrivanju kritičnega odnosa do stvarnosti in družbe. Ironija teatra – in v tem primeru Möderndorferjeve igre – je po mnenju dramaturginje Nike Leskovsek, vzvod, ki najbolje potrjuje po eni strani sporočilnost samega gledališča, po drugi pa docela zre v “mizerijo sveta”.
Režiser Jaka Vojevec je tako zrežiral posebno odrsko pesnitev, v kateri bodo nastopali člani gledališkega ansambla Romeo Grebenšek, Lara Komar, Vladimir Jurc, Maja Blagovič, Primož Forte, Tjaša Hrovat in gosta Tina Gunzek in Franko Korošec.
IG
